Zemlja se nahaja na strelni liniji

Tak screen bi moral bit premicen, da bi ga lahko okrog fural...

To pa res ni nek problem (če že imaš tehnologijo za izdelavo le tega).

Kaj pa naš Oort cloud? Pošlješ sonde tja, naj zbirajo krušt in iz njega sestavijo ščit iz kamnin. Nanj pa neke naprave, ki znajo gama žarke uporabit za energijo in le to uporabit za dodatno boostanje zaščite.
Tak en self-sufficient, self-boosting in regenerirajoč se ščit.

Celo bodoči "zeleni" se ne bodo zmrdovali nad tem, saj ne bo treba demolirat kakega elegantnega planeta ali sonca.

Seveda. Zato pa imaš na sebi, ko greš na rentgen, samo 2 polarizacijska filtra.

OMG, šele zdaj sem se spomnil, da ima gama sevanje noro visoko frekvenco oz. noro majhno valovno dolžino. Kdor je rekel da bi uporabili dva polarizacijska filtra, bravo. S čim jih boš pa naredil? S fotoni navrtal?

Hehe gama žarki so prekleto zaj* reč, in je ne morš primerjat z vidno svetlobo (al pa z alfa/beta delci, ki so sploh čist krneki proti gama).

In bi blo vsaj po zdravi kmečki logiki lahko blo jasno vsakomur, da če se ne sekirajo niti za svinec kej pretirano, tud takšni filtri nimajo efekta. Sploh ideja filtra je neuma če hočeš neki (oziroma vse) ustavit, za gama pa itak rabiš samo neki čim bolj gostega in čim debelejšega. Za takšno količino sevanja kot je debata tu, je pa že tko Thomas napisu o kakšnih velikostih govorimo ;)

> kako bi pa vedeli, da nam ne bodo potrkali ti zarki na prag naslednji dan po tem, ko bi poslali nanosonde proti soncu?

Med ekspedicijo sond, ki bo trajala okrog 8000 let, razstavljanje zvezde pa morda še 1000, bomo iz Osočja ves čas gledali tja, kaj se dogaja. Ne samo to. Periodično izboljševane sonde, bodo kakor tenak slap s skoraj svetlobno hitrostjo, tekle tja. Da pomagajo in izboljšajo prejšnjo generacijo. Morda tudi popolnoma nadomestijo, ali jih samo reprogramirajo, za bolj optimalno akcijo.

V primeru njenega bližanja kritični fazi bi se poskrili v Luno, za Sonce, v Jupiter ... če bi ti še obstajali. Vsekakor eno dobro GRB zaklonišče bo treba, magari v obliki modificirane Lune.

> tudi ce bi poslali kaksno sondo, ki bi poslala nazaj signal, bi le-ta prisel ob priblizno istem casu kot zarki.

Sej sonde niso obveščevalna dejavnost. Sonde so za konfrontacijo z zvezdo, ko pridejo na cilj.

Če bo šlo vse v redu, bomo čez 16000 let objektivnega časa priča, kako je neka zvezda zasijala kakor sije Luna, ali še bolj. Pomenilo bo, da sonde na cilju obdelujejo WR-104. Bolj bo svetla, bolj nujna je bila intervencija, hitreje mora potekati.

Milijardo zvezd, ki so nam bližje kot WR-104, bomo razstavljali bolj umirjeno. Verjetno se vsako splača obdati z Dysonovo sfero, med razstavljanjem.

Če pa bo počilo prej kot v 10, 20 letih, smo pa preprosto doomed.

Ne... ce je ze pocilo, je prepozno

Ne... ce je ze pocilo, je prepozno

Ni res... če maš enkrat singularnost, nimajo šanse tej žarki, tudi če se tule srečamo. Jih kr direktno ponucamo za energijo, njam.

Kaj nas pa sploh lahko premaga, če že nastopi singularnost? Da pride 10črnih lukenj iz vseh smeri proti nam? To bi nas morda pokopalo lahko, če se zgodi praktično takoj po signularnosti.

> če maš enkrat singularnost, nimajo šanse tej žarki, tudi če se tule srečamo. Jih kr direktno ponucamo za energijo, njam.

Verjetno je to res. Ampak vseeno bi to bila precej neoptimalna varianta konsumpcije proste entalpije.

Ali pa tudi ne. Pojma nimamo, po kakšni dinamiki bi bilo optimalno (po)cuzat vso prosto entalpijo (uporabno energijo) tega Vesolja.

I wonder!

Crap.
Vidim da Oortov oblak in Cuiperjev pas premoreta pretežno "ledene" objekte, torej neprimerne za kakršenkoli ščit...

Vseeno se da izdelati kakšno precej enostavnejšo (in bližjo rešitev) od Thomaseve. Še vedno navijam za ščit iz kamnin. Bodisi porinjen)i) planet(i) skupaj ali zdemolirani in predlani v ščit.

Saj je neka finta, da na primerni oddaljenosti od našega osončja potrebuješ precej manjši ščit za isti efekt.

Tako kot skrajno mala luna lahko zakrije celotno sonce in "zaščiti" Zemljo pred njemi žarki ob sončnem mrku,
lahko pozicioniraš objekt relativno male velikosti (glede na vir in cilj) na primerni razdalji od sistema Zemlja/Sonce do WR 104.

Če vseeno potrebuješ 100 jupitrov, potem res nima smisla. Če je dovolj par jupitrov, pa je drastično hitreje in ceneje iti to pot.

Kaj pa premaktnitev celotnega sončnega sistema iz "strelne putanje"?

A si ti kdaj videl, kako zgleda senca lune na zemljinem površju ob sončnem mrku?

U šit (čisto pozabil).

Se posipljem z fino dišečim prahom...

Kaj pa ustvaritev ene "male" črne luknje med nami in WR-104?
Bi lahko vsrkala dovolj žarkov?

Trk dveh nevtronskih zvezd ne more dati toliko energije, kot kakšen dober GRB. Niti slučajno.

Razen, če se potem obe skupaj pretvorita v črno luknjo, pred tem pa "uparita" za eno Sonce snovi v energijo. Samo tudi v tem primeru so naše intervencije, za preprečitev takšnih dogodkov, nujne.

nebi potem take crne luknje npr. 1 sl stran lahko izkoriscali kot smetnjak in neke vrste elektrarno? (za to drugo sem bral par let nazaj nekje)

> Trk dveh nevtronskih zvezd ne more dati toliko energije, kot kakšen dober GRB. Niti slučajno.

2 tipa GRB obstaja. Eni so zelo kratkotrajni in trajajo nekaj milisekund, drugi so pa "dolgotrajni" in trajajo lahko do nekaj 10 sekund.