Zemlja se nahaja na strelni liniji

Če je ta zvezda res nevarna, da eksplodira v GBR, bomo videli v naslednjih letih.

V primeru, da nam res grozi obsevanje, ne bomo imeli nobene druge alternative, kot da umremo ali zapustimo svoj biološki substrat.

Že samo zaradi tega, bomo prisiljeni v transhumanistično prihodnost.

>> V primeru, da nam res grozi obsevanje, ne bomo imeli nobene druge alternative, kot da umremo ali zapustimo svoj biološki substrat.

Ali pa da se špilamo po starem, a tisto zvezdo bomo vseen morali razmontirat.

Seveda v to ne verjamem. Ko lahko demontiraš celo galaksijo, biologijo slečeš, kot kakšen loto srečnik svoje stare cape.

Thomas

Vidim da ti veš dosti o temu, samo drugače ali ni GBR zelo malo možen v naši galaksiji, ker koliko se spominjam so nekateri znanstevniki ugotovili,da več železa ko ima galaksija majn možnosti za GBR in naša galaksiji ima precej železa? Ne bom trdil samo zdi se mi da sem bral dolgo časa nazaj o tem.

Thomas:
Zakaj?

Ma ker je total brez veze. Ne boš ustavil tako silovitega gama sevanja z nobenimi magneti, ni izvezdljivo niti od daleč. Out.

@Grey

Magnetno polje je ščit proti alfa in beta delcem, ki električno niso nevtralni. Če v magnetno polje prileti elektron, začne nanj delovati sila, ki ga vleče v stran v skladu z vektorskim produtom tokovnega elementa in magnetnega polja. Pojavu botruje isti razlog, kot sila na žico v magnetnem polju, če po njej teče tok.

Gama in n delci pa so električno nevtralni, zato jih električno in magnetno polje ne ganeta.

Gama delec je foton, ki je gibajoča se elektromagnetna motnja. Signal, ki tvori foton je pravzaprav sinusoida, zaprta v envelopo, torej izmenični signal. Z magnetom oz. magnetnim poljem bi temu signalu samo prišteli enosmerno komponento, kar pa signala niti malo ne zmoti. Še vedno je tam in izmenični del še naprej inducira samega sebe. Tako, kot če skozi navitje transformatorja pošiljaš izmenični tok in se na drugi strani inducira napetost. Če bi izmeničnemu toku prištel enosmerno komponento (izmenični del pa bi ostal), bi na sekundarnem navitju dobil enako inducirano napetost, kot prej. Brez enosmerne komponente.

Torej kdaj se looting začne, da si označim na koledarju

Problem je samo v eni majhni verjetnosti, da pride že čez 3 leta, ker je eksplozija že bila 7997 let nazaj, a je še ne vidimo. Ko jo bomo videli, bo že pri nas.

8000 let dolgega okna lahko sploh ni.

Sicer ni zelo verjetno, a obstaja (majhna!) možnost za kadarkoli od zdaj naprej.

Mislim, kakšna traparija. V isti sapi govoriti, kako bi tja poslali nanobote ter zvezdo nekako nevtralizirali, po drugi strani pa razlagati, da zvezda je že eksplodirala. Kje je tukaj logika? Je ni.

Bolj težka bo tole. Tako kot da bi termit probal ugasnit. Ko se enkrat začne je konc ..

Ah, jaz se ne sekiram pretirano. Če pride tekom mojega življenja tak curek gama žarkov do zemlje, se bom tega zavedal par sekund, potem bo pa že vseeno. Ni, da bi se človek sekiral:).

Mnja, edin to je 'problem'...

Čaki malo...kako lahko natančno vedo, kdaj bo eksplodirala? Če oni to pravijo za sliko, ki jo opazujejo sedaj, potem to pomeni, da se je eskplozija že zgodila in je na poti sem. Tako je lahko GRB(če je eksplodirala na tak način) že čez nekaj let tukaj...and that's not good.

Ne. Skorja ne bi izhlapela. Jaz sem povedal, da par km pod Zemljo bi bili varni. O lupljenju skorje je govoril jure, to se z njim zmen!

Ta WR104 je naravnan proti nam u 16° kotu, to pa je ene 15 LY +/-a (naša galaksija ima d=100k LY). Ni tako malo, a napram drugim podobnim opaženim eventom, je to precej nevarnejša reč, vsekakor pa trenutno ne mormo nč rečt od tega, kr vemo full premal od tega (točno tega ozvezdja in nasploh kdaj in kako GRB nastanejo ter kako so kam usmerjeni).

Torej, ne vemo ne natančne mase ne samih sil med zvezdama in drugim stuffom tam (npr. tisto diskasto nebulo -ki, BTW lahko naredi še večjo luknjo oz. večji GR(J)B če se sesede -čeprav te možnosti nisem nikjer zasledil zapisane). Pa še če bi vedeli, nebi znali tega zračunat, ker (še) nimamo takih kalkulatorčkov.
Poleg tega pa tudi ne vemo kako se vse stvari u galaksiji gibajo, lahko da je WR104 že popolnoma nekje drugje kot je bil svojih 8k let nazaj.
Tudi, a nisem v zadnjem letu bral neki o tem, kako ena črna luknja z GRJB napada neko galaksijo in kako znanstveniki vsi mokri gledajo ta carnage (in kako E.T.ji s prikolicami dirjajo proč))?

Glede zaščite: noben ne gre hi-tech sci-fi in predlaga nekega ščita s pač nekih drugih subatomskih delcov/valovanj, za katere pač še ne vemo (ali pa kar ultranatančen naš manmade GRB, seveda napajan z baterijo velikosti tiste od ročne ure ). Sej tuki ne govorimo (upam), kako bi to nardili do jutri.
Glede (prevelike) oddaljenosti; sej niti ne vemo o kakšni energiji govorimo tuki (od GRBja mislim), kaj šele sploh kam bo usmerjen oz. če sploh bo. Končna misu je, da rabimo precej več data iz precej področij, da bi o tem sploh lahko pisali kaj drugega kot fiction.

Aja, moram pa rečt, da so me nakateri posti ob tej novici pošteno nasmejali .

Recimo da še lahko vztrajamo par 100 let ter da tehnologija omogoči natančen datum in pot gamma bursta.

Bomo do takrat imeli tehnologijo, ki bi lahko uravnala pot lune, da bi lahko delovala kot ščit pred gama žarki? Je sploh dovolj velika?

> Poleg tega pa tudi ne vemo kako se vse stvari u galaksiji gibajo, lahko da je WR104 že popolnoma nekje drugje kot je bil svojih 8k let nazaj.

Takihle neumnosti ne boš pisal semle gor, a je prov?

Tm je kjer je. Nikamor ne potuje, vsaj ne z omembe vredno hitrostjo. OK?

> Bomo do takrat imeli tehnologijo, ki bi lahko uravnala pot lune, da bi lahko delovala kot ščit pred gama žarki? Je sploh dovolj velika?

Ni dovolj velika. Mora zaščititi tudi Sonce, ne samo Zemlje, če mi mislimo ostati na biologiji, jasno.

članek, ki ga je linkal sverde21> The effect of the jet on the companion galaxy is likely to be substantial, because the galaxies in 3C321 are extremely close at a distance of only about 20,000 light years apart. They lie approximately the same distance as Earth is from the center of the Milky Way galaxy.

epicus> Ja sam tm na wikipediji piše da na taki razdalji so posledice precej okrnjenje - to kar tu pišete da bi izhlapela celo skorja zemlje, je tam predstavljeno, da bi morala bit zvezda oddaljena 100 LY ne pa 8000

Thomas> Ne. Skorja ne bi izhlapela. Jaz sem povedal, da par km pod Zemljo bi bili varni. O lupljenju skorje je govoril jure, to se z njim zmen!

Bržkone je 20.000 svetlobnih let precej dlje, pa še vedno ni dovolj daleč, da bi se curek sevanja iz takšne črne luknje vsaj malo razredčil - pa to ni curek od nastanka črne luknje, ki je močnejši, ampak curek od normalnega "izgorevanja" črne luknje.

molotov> In kaj bi naredil ta GRB soncu? Če mi kdo razloži.

Nimam pojma, sem pa prepričan, da bi naše osončje, če bi obsevanje trajalo nekaj let, premaknilo iz njegove orbite okoli jedra galaksije. Najverjetneje bi soncu odpihnilo atmosfero, zaradi česar bi sonce nekaj časa bistveno hitreje oddajalo energijo in maso.

Brez panike.
Potrebno bo samo odšodovati razne "native" skupnosti,
uvesti prijaznost v mesdebojni komunikaciji,
postati vegetarijanci,
se vzdržati prekomernega spolnega izživljanja,
se vzdržati letalskih prevozov in nasploh nepotrebne rabe energetskih sredstev,
reciklirati prav vse,
uvesti nadmočno prijazen, življenjski in učinkovit vladni, ekonomski, pravni ter šolski sistem,
< etc.>

in nato prositi sicer prijazne gospode vesoljce, naj si ne kupijo kokic, ko se bo predstava začela. :P

Precej bolj zanimivi in realni scenariji so bili pred časom prikazani na Discovery channel: Perfect Disasters...spomnim se izbruha super vulkana, pa udarca kometa pa sončnega viharja itd.... Hvala bogu smo vse katastrofe preživeli

> Se mogoče zvezda tik pred eksplozijo kako spremeni, kar bi bilo mogoče zaznat?

Absolutno. Načelno bi lahko vnaprej izračunali datum eksplozije, če bi imeli dovolj podatkov. Načelno. Praktično je pa tako, da imamo precej medlo sliko, mase ne poznamo dovolj natačno in niti sestave.

A če bi bili podatki dovolj dobri, potem ta zvezda ne bi mogla eksplodirati na kakšen drug dan kot na tistega, ki bi ga mi izračunali. Žal (še?) niso.

Da bi pa zvezda prej začela z močnim oddajanjem nevtrinov, ki bi jih mi lahko zaznali, je pa tudi res. A žal samo kakšno sekundo ali minuto prej.

Vsekakor bi pa en orng teleskop lahko veliko povedal. Namesto neuporabne ISS, vredne 100 milijard.

Kako pa bodo nanorobotki razstavili zvezdo, brez da jih dodobra spraži?

> Kako pa bodo nanorobotki razstavili zvezdo, brez da jih dodobra spraži?

En tak možen scenarij, če se bo mudilo:

Nanoroboti - recimo piškava milijarda njih - se bodo najprej razmnožili v tamkajšnjem "Oortovem pasu", precej daleč od vročine matične zvezde. Od tam bodo pošiljali laserske žarke tangencialno na zvezdo. V presečišču dveh takih žarkov, bo prihajalo do nuklearnega vžiga vodika, kot v kakšni teratonski vodikovi bombi. Zaporedje milijonvo tako iniciranih eksplozij bo segrelo površino na milijon stopinj in vodik bo odtekal z njene površine, kot voda iz rešeta. Gravitacija ne bo več dominantna sila na površini pri tako visoki temperaturi, pač pa bo skoraj vsak atom vodika imel ubežno hitrost in zvezda bo hitro hujšala, tlak v njeni notranjosti pa padal. Odtekajoči in že hladni vodik pa lovi nastajajoča Dysonova sfera.

In kaj boste nardil? Svetlobno leto debel ščit?

Tale načrt je navadna bedarija. Najprej naj bi 8.000 let!!!! prej poslali tja nanobote in potem upali na vse najboljše

Mislim, tudi če bi teklo vse po načrtu, kdo pri zdravi pameti bo nekam nekaj pošiljal 8.000 let prej, da bi imel od tega kako korist. In pri tem sploh ne bi vedel, ali je za akcijo že prepozno ali ne. Nihče! Kaj takega lahko tupi samo človek, ki ne ve, kaj je realno in kaj ni.