Gizmodo - Že nekaj časa se na glas šušlja o elektronskih napravah, ki bodo bojda z uporabo e-ink tehnologije počasi izrinile s polic klasične knjige in jih preselile na pomnilniške kartice, seveda opremljene z ustreznimi zaščitami, ki bodo delovale predvsem v dobro založnikov.
Sony že nekaj časa razvija takšno napravo, sedaj pa so jo v testiranje prejeli na Gizmodu.
Naprava ponuja lepo berljiv 6 palčen zaslon z resolucijo 160 DPI, baterija pa naj bi prenesla do 7600 prebranih strani. Poleg Sonyjevih Memory Stick pomnilniških kartic, začuda podpira tudi SD kartice, bere pa cel kup formatov, poleg z DRM obogatenih e-knjig, še tekstovne dokumente ter RTF, PDF, JPG, GIF, MP3 in AAC zapise datotek. Poleg vseh teh podpira tudi RSS. Celoten test z nekaj slikami izdelka si lahko ogledate tukaj.
Ja znižalo porabo papirja, ampak tudi olajšalo dostop do knjig , pirati bojo pač potem še knjige krekali . V skrajnem primeru se bojo itaq delali screenshoti in OCR prepoznava
Ni enkao brati knjigo v e-obliki kot paperbased knjigo. Občutek ni isti in ne vem če bi lahko prebral veliko knjig v e-obliki. Koliko pa je slovenskih avtorjev izdalo e-knjigo? Čar knjige je da jo prelistaš in kaj podčrtaš, jo spraviš na ustrezno mesto. Brati brižinske spomenike v e-obliki ali pa faksimile? Elektronska knjiga nima čara, vsaj leposlovje ne. Glede strokovnih knjig je pa takak oblika dobrodošla. Pri teh knjigah rabiš samo poglavja in načeloma ne prebereš cele knjige.
"WAR IS PEACE, FREEDOM IS SLAVERY, IGNORANCE IS STRENGTH"
nism glih bralec knjig ampak ko jo preberem jo mam rajs na papirju.ze dost bulm v monitor tko da je knjiga cist drug obcutek...lepo odpocijes oci pa se tko kot je blo ze napisano...oznacis kje si.Ampak verjetn se bo na novih generacijah to prijelo.
sta že kdaj slišala za oled gibljive zaslone? čar bo kmalu nazaj sam še vprašanje časa je....za podčrtavat določene stvari v teh napravah pa res ne vidim, kje bi bil problem...pač vzameš tisto palco, ki jo zraven dobiš (mogoče ne glih pr tem modelu), pa podčrtaš kar ti paše, seveda prej določič barvo, tip in velikost brusha...ti pršpara kar nekaj denarja pri nakupu vseh mogočih flomastrov
STASI, ja old-school si. TO je samo stara navada... Tole niso navadni zasloni, ampak e-ink.
Ne vidim podpore za PS format, pa kakšen HTML in CHM, pa PNG. Malo nerodno je zaenkrat pritiskat na ostevilcene gumbe. kje je touch-screen? (obračanje strani na touck-screenu, delanje zapiskov, označevanje...) Naprava bi morala imet čim manjše plastične robove in čim manj vbočen zaslon.
Komaj čakam, da začnejo Tajvanci klonirat te naprave, šele takrat se bo dostopnost povečala. Vsekakor pa korak v pravo smer.
in zdaj bom, ko bom na plaži, poleg telefona, fotoaparata in denarnice moral skrivati še knjigo? brezveze, vsaj na tem področju bom še dolgo ostal staromoden :)
Samo res. Se strinjam glede plaže. Parkrat sem vzel s sabo knjigo.
Vendar kaj več kot par 10 strani mi ni uspelo prebrat. Kot prvo je prevroče, potem prehrupno in povečini sem več ali manj vseskozi aktiven ko sem na morju. Nekako me boli srce, če moram samo ležat tam in gledat okrog.
P.S.: Obstaja gizmo za takšne stvari. "Safebox" z vgrajenim senzorjem premikanja, vodotesnim ohišjem in ključavnico. Tam so vse tvoje "dragocene" stvari več ali manj varne.
jst se čist strinjam z STASI-jem (očitno sm old fashioned) je čist drugačen občutek če listaš strani (dobesedno ne pa z pritiskom na gumb) samo za šolske knjige bi blo pa to fenomenalno (namesto da nesejo 10 kg knjig, majo nekaj gramske kartice)
God must love stupid people because he made so many of them.
Jaz sem prebral ze kakih 20 knjig v e obliki na ipaqu. Edina pomanjkljivost je to, da ne morem 'knjige' naslonit nase, ce lezim na hrbtu in moram napravo drzat v zraku. Rahlo utrujajoce.
Drugace pa, prednosti? Ni iskanja kje sem ostal, ne rabim dodatne luci, ce berem v temi, teza 20 knjig je enaka tezi 1 knjige ali pa stotih, lahko tudi tisocih. Glede na to, da precej knjig preberem v kratkem casu je to prednost.
Druga najvaznejsa prednost pa je, da lahko knjigo, ki si jo zazelim kupim in jo prakticno takoj zacnem brati. Prva stvar pa je ta, da lahko knjigo doma pozabim. Ce se mi to zgodi, jo samo iz domacega streznika downloadam. :)
Kako pa je z bralniki besedila (govorečimi v slovenskem jeziku)? To bi prišlo zelo prav slepim in slabovidnim. Na Jožefu Stefanu so naredili program, ki je ZELO robotsko bral besedilo. So kake izboljšave? Kaj pa v Angleščini?
naslednji koraki - večji format, možnost delanja zapiskov, barve, bolj praktičen bralnik, izboljšana odzivnost. bi moralo biti v par letih tole realizirano, sploh ko bo več firm zavohalo potencial telih napravic in se bo začelo tekmovanje med izdelovalci. glede na nizko porabo ni nepredstavljivo, da bi zadeva lahko delovala na sončno energijo v stilu enostavnejših kalkulatorjev. čez nekaj let bodo tako samoumevne kot danes mobiteli in enako razširjene. je pa njihova vrednost za širjenje znanja precej večja od đi-si-mujotov. verjetno celo še večja od tiskanih knjig! revolucija se je začela...
1ACDoHVj3wn7N4EMpGVU4YGLR9HTfkNhTd... in case I've written something useful :)
Kot veš, sem bil celo leto priden, ubogal sem starše in se pridno učil. Večkrat sem tudi pospravil sobo in pomagal mamici skuhat kosilo. Zadnjič sem tudi pokosil travo in pospravil očijevo delavnico.....
... me wants.
Na žalost moj božiček že več let ne odgovarja na moja pisma in tudi drugače ni preveč trzal na drage techy zadeve. Tako na oncu sam sebi postanem božiček, ampak imam feeling, da bo tale zadevca še vseeno predraga. Morda naslednje leto, ko bo zunaj kaj več modelov.
call me old fashioned, samo to ni to. Knjiga mora biti papirnata.
Ne samo staromoden, pomoje si tudi žaljiv. Do avtorejve knjig. Zakaj? Praviš jim da njihova vsebina ni nič posebnega, prava postane šele ko je natisnjena na "pravi" papir. Da njihova vsebina pridobi čar šele takrat. Eh eh.
Osebno me zanima samo vsebina. In udobnost branja. Z einkom postaja ta večja kot pri navadni knjigi- torej v smeti z starimi bukvami -vsebino pa na kartice.
meni bi bilo zanimivo, če bi tile OLED zasloni bili bolj podobni pravim papirjem, torej notranjost (pač odvisno od vrste knjige) 90-150 g/m2, ovitek pa lepenka, tda vezava, torej debelejše (saj razumete). IN sem proti temu, da se čečka v knjige. Se pa popolnoma strinjam z Luka Velikijem, čeprav sem sam nekako povezan s tikarniško branžo in bo to, če bi se ljudje privadili branju e-inka in e-papirja pomenilo konec kar večini tiskarn. Vrednost knjige ni v uporabljenih materialih, tipografije, oblikovne estetike, barv, ilustracij (odvisno od knjige in avtorja), ampak v napisanem. Seveda pa so slikanice ipd., kjer je zgodba spet drugačna.
Vendar pa sam menim, da mora kar precej generacij izumreti (vse do STASI-ja ), da bomo lahko doživeli to, da se bo poraba papirja zreducirala na minimum. Moramo pa seveda opaziti, da se v industriji priprave in porabe papirja (sekanje dreves v pragozdovih, predelovalna industrija lesa, tiskarne, industrija, ki pripravlja tisklanike, fotokopirce ipd.) obračajo ogromni denarji in ne smemo pozabiti na razne lobije. Podobno kot v avtom. industriji - zakaj se ne vozimo z električnimi avtomobili oz. na kak drug pogon z alt. virom goriva? Ker je bencinarska mafija nadmočna
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Še to bi dodal (nekdo je že zgoraj sicer napisal): ne verjamem, da bi v naslendnjih 5 letih imeli 100 slovenskih e-knjig. Res. Ni šans.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
meni bi bilo zanimivo, če bi tile OLED zasloni bili bolj podobni pravim papirjem, torej notranjost (pač odvisno od vrste knjige) 90-150 g/m2, ovitek pa lepenka, tda vezava, torej debelejše (saj razumete).
zadeva uporablja e-ink in nima veze z OLED.
jaz si zadevo želim nekako v stilu (cheap) podlage za miš - tako kar se tiče velikosti (nekje med A5 in A4, širina par mm), kot upogljivosti in robustnosti.
se bo pa seveda čez par let dobilo raznorazne modele, tako da bo vsak lahko nabavil kar bo želel . si upam trdit, da bo čez 10 let, razen pri starejši populaciji, tole nadomestilo 90% papirnatih izdelkov (knjig, časopisov, zvezkov...). v manj razvitih državah bo trajalo malo dlje, čeprav se mogoče lahko nadejamo kakih pobud v stilu $100 PC. slejkoprej bo vsak otrok na svetu dobil preko takšnih readerjev dostop do ogromne e-knjižnice!
1ACDoHVj3wn7N4EMpGVU4YGLR9HTfkNhTd... in case I've written something useful :)
slejkoprej bo vsak otrok na svetu dobil preko takšnih readerjev dostop do ogromne e-knjižnice!
ja, v angleškem (in morda kitajskem) jeziku
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Skepsa je pri e-knjigah vsekakor potrebna in na mestu. Zgodovinska izkušnja nas uči, da so se ohranile knjige iz od boga pozabljenih knjižnic na podeželju (zelo podobno velja tudi za kopije filmov). Veličastne knjižnice so bila namreč zelo pogosto tarča napadov in upostošenj. Kako pa je knjiga pomembna pri zgodovini naroda recimo, le izredno lepo opisano v Laxnessovem Islandskem zvonu (za naš narod velja enako).
Kako to povezati z e-knjigami? Vse komercialno zanimive knjige bodo zavite v DRM. Kaj če tega DRM-ja ne bo več možno prebrati z naslednjo verzijo bralnika? Že čez 5 let? Take obstojnosti kot jo imajo klasične knjige e-knjige gotovo ne bodo nudile (moja najstarejša knjiga nosi denimo letnico 1782). Hitro minljiva potrošniška družba seveda ni zanimiva za vse, še posebno ne za tiste, ki cenimo trajnost. Ali pa če poplavi centralni server?
Zato besno zbiram, vlačim na kup, kupujem knjige (ki me zanimajo se ve). Imate prav pri napovedih, ko pravite, da bodo e-knjige izpodrinile klasičen tisk. Čez 20 let denimo, bodo tiskane knjige le za petične posameznike, za Potrošnike pa e-verzije. In lastne knjižnice bogastvo.
Niti ne. Zanimive knjige bodo tiskano klasično še dolgo časa. Ne potrebujejo dodatnega vira energije, da se jih bere. Življenjepisi Nine Osenar bodo v e-obliki. In verjeli ali ne, čez 350 let bodo verjetno dovolj brihtni, da bodo lahko šli ta blodopis tudi brati. Za mimohod okoli DRM namreč ne potrebuješ 350 let, temveč toliko minut... če si n00b.
P.S. Elektronsko knjigo bi si omislil le, če me zaprejo v samico (zaradi kršenja DRM) in bi bil posledično na tesnem s knjigami. Imam raje cele stene knjig. Čeprav so mi za nekaj mm skrčile hrbtenico ob mojih preteklih 7-ih selitvah (v 10 letih). Ups.. stopil sem na e-book... in gre cel "dopust".
če tega DRM-ja ne bo več možno prebrati z naslednjo verzijo bralnika? Že čez 5 let? Take obstojnosti kot jo imajo klasične knjige e-knjige gotovo ne bodo nudile (moja najstarejša knjiga nosi denimo letnico 1782).
me prav zanima kaj bo lažje ljudem čez 2000 let prebrat, nek drm al od boga pozabljeno slovenščino na nekih slabo ohranjenih listih
Zanimive knjige bodo tiskano klasično še dolgo časa.
stavim na max 20 let...potem bodo obstajali samo še nekateri primerki klasično tiskanih knjig, ki bodo dosegali vrtoglave cene na dražbah. vse ostalo se bo bralo na novih ebook napravah, ki z svojo raznolikostjo izpolnile vse potrebe bralcev
Ups.. stopil sem na e-book... in gre cel "dopust".
al pa če greš v štacuno pa zraven praška za perilo dobiš še zastonj ebook
če tega DRM-ja ne bo več možno prebrati z naslednjo verzijo bralnika? Že čez 5 let? Take obstojnosti kot jo imajo klasične knjige e-knjige gotovo ne bodo nudile (moja najstarejša knjiga nosi denimo letnico 1782).
me prav zanima kaj bo lažje ljudem čez 2000 let prebrat, nek drm al od boga pozabljeno slovenščino na nekih slabo ohranjenih listih
Danes ne predstavlja nobene težave brati 2k let staro latinščino. In jaz sem postregel s silno kratkim rokom. Za to že obstajajo konkretni primeri. Sijajne BBCjeve vsebine - William the Conquenor (pa sploh ni šlo za DRM) so se lahko predvajale na neki namenski opremi. Morali so vložiti znatne denarce, da so jo spravili spet v življenje.
Ups.. stopil sem na e-book... in gre cel "dopust".
al pa če greš v štacuno pa zraven praška za perilo dobiš še zastonj ebook
Tle se strinjam. Služilo se bo z vsebino, ne pa s pripomočki za pregledovanje te vsebine.
Ko je prišel radio, so rekli, da bodo knjige izumrle. A so še vedno tu. Ko je prišel TV so rekli, da bodo izumrle knjige in radio. Pa sta še vedno tu... Tudi koncerti so tu, kot tisoče let pred tem... čeprav sedaj glasbo lahko poslušaš tudi na radiu, televiziji, internetu, hi-fi-ju, v avtu, na prenosnih napravah...
e-book ima prednost le v tem, da je bolj okolju prijazen (odvisno od velikosti spomina), ter bi vsaj teoretično moral znižati ceno vsebin, ter tako omogočiti dostop do znanja vsemu človeštvu (utopistično-humanističen vidik). Teoretično bi moral omogočiti tudi instant pisateljske milijonarje. Širnjenje vsebine je namreč lahko veliko hitrejše.
In ko boš stopil na e-book bo šel tudi DRM... bo potrebno ponovno kupiti vsebino. Tako kot je potrebno ob zamenjavi MB kupiti novo licenco OS-a. Le kateri založnik bi bil tako blesav, da bi dal licenco na osebo?
Zgodovinska izkušnja nas uči, da so se ohranile knjige iz od boga pozabljenih knjižnic na podeželju...
Ali pa če poplavi centralni server?
digitalno vsebino lahko backupiraš, vezane knjige ne moreš. digitalnih izvodov posamezne knjige bo v prihodnosti precej več kot vezanih, shranjene pa bodo na miljonih različnih bralnikov, računalnikov, diskov.
Ko je prišel radio, so rekli, da bodo knjige izumrle.
knjige s pohodom e-bralnikov ne bodo izumrle. prej nasprotno, razširile se bodo bolj kot kdarkoli prej. razlika je le v mediju...
In ko boš stopil na e-book bo šel tudi DRM... bo potrebno ponovno kupiti vsebino.
bedarija. ko boš zlomil bralnik, boš od tam, kjer si jih kupil, knjige zdownloadal še enkrat. tako kot lahko sedaj večkrat zdownloadaš glasbo in igre. pa še to ti ne bo treba, če boš imel backup svojih knjig še na drugih medijih. v primerjavi s sedaj... če knjigo poliješ s kavo, a ti bodo v knjigarni dali novo kopijo zastonj? še če si sam narediš backup (fotokopija), ta stane znaten delež cene nove knjige.
Zanimive knjige bodo tiskano klasično še dolgo časa. Ne potrebujejo dodatnega vira energije, da se jih bere.
seveda ga rabijo. rabiš svetlobo, da lahko bereš in rabiš energijo, da premakneš roko in obrneš list. vprašanje, če z obračanjem listov ne porabiš več energije, kot je bralnik za preklop digitalne strani. če si pa na svetlem, da ne rabiš luči za branje klasične knjige, pa lahko to isto svetlobo izkoristiš še za polnjenje baterije bralnika...
Ups.. stopil sem na e-book... in gre cel "dopust"
kupiš nov reader, ga povežeš s telefonom (ali pa zaviješ v bližnji cybercafe) in z domačega serverja ali od založnika, kjer si kupil knjigo, potegneš novo kopijo.
e-book ima prednost le v tem, da je bolj okolju prijazen...
tako izjavo bi pričakoval od kakega tehnofoba... praktičnost, prenosljivost, dostop do OGROMNO zastonj knjig, obstojnost vsebine, v prihodnosti možnost 'zapiskov' brez trajnega poškodovanja knjige... e-črnilo in na njem temelječi bralniki niso samo igračka za tech-geeke; čez 10 let si več ne bomo predstavljali, kako smo sploh shajali brez njih.
1ACDoHVj3wn7N4EMpGVU4YGLR9HTfkNhTd... in case I've written something useful :)
Zakaj pa ne bi? Če bo zadeva delovala kot danes recimo Steam za igre, ko si lahko z enim accountom kupljeno igro zdownloadaš tudi miljonkrat če ti srce poželi, ne bo nobenega problema.
Na tem mestu predlagam ponovno branje članka Pravica brati
v takšni družbi ti tudi tiskane knjige ne bodo pomagale. kvečjemu te bodo stale življenja, ko ti bodo gasilci prišli požgat hišo...
razumem vašo skepso, ampak boj proti tovrstni totalitarni družbi je bistveno širša problematika in ni bistveno odvisen od enega takšnega izdelka. pravzaprav bi rekel, da lahko bralniki e-knjig s svojo praktičnostjo precej naredijo za ozaveščanje javnosti, še preden bo tehnologija omogočala tovrsten totalitaren nadzor nad informacijami.
1ACDoHVj3wn7N4EMpGVU4YGLR9HTfkNhTd... in case I've written something useful :)
Velika in takojšnja izbira prevaga nad občutkom papirja in nekakšni "večnosti".
Ne berem veliko knjig ker - Ne ljubi se mi iti v knjižnico (+stroški vezani na to) - V (moji) knjižnici nimajo knjig, ki bi me zanimale (še več, celo v celotni Sloveniji jih je težko dobiti)
Ebook pa omogoča instanten dostop do ogromne količine knjig. Ne zavzame veliko prostora pa še za kaj drugega se morda lahko uporabi. AMpak predpogoj za to je seveda določena odprtost. DRM naj bo le v komercialni manjšini, kajti drugače celotne smisel propade. Če ne morem pogledat malo tega in malo onega, kdaj in koliko hočem, je res nesmisel.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
, pirati bojo pač potem še knjige krekali 
. V skrajnem primeru se bojo itaq delali screenshoti in OCR prepoznava 
.