Microsoft: P2P -- neizkoriščen potencial

Microsoft - Poglavitna prednost t.i. P2P (peer-to-peer; odjemalec-odjemalec) omrežij je ta, da za svoje delovanje ne potrebujejo osrednjega posredovalno-nadzornega strežnika, ampak se odjemalci povezujejo medseboj. S tem ne le odpade zahteva po strežniški mašineriji, pride tudi do premika paradigme pri problematiki pasovne širine:

• potreba po njej se v valovih porazdeli enakomerno po celotnem omrežju;
• dosežen je večji izkoristek kapacitet t.i. mejnih, odročnih vej in računalnikov, ki bi v nasprotnem primeru podatke zgolj sprejemali.

Microsoft je s tem namenom izdelal dodatke za protokol IPv6, s katerimi je omogočil lažjo premostitev podjetniških požarnih zidov, ter serijo APIjev za Windows XP, s katerimi bo poenostavil izdelavo p2p aplikacij. Dasiravno bo njihovo delo moč izkoristiti v raznovrstne namene, je njihova vizija predvsem večja uporaba tovrstnih sistemov v podjetjih. Klik!

Pri tem gre (po mojem mnenju) vsekakor za izvrstno priložnost; pa ne za Microsoft, ampak za podjetja, ki tovrstne metode izmenjave informacij še ne uporabljajo. Pred časom sem bral o nekem podjetju (natančno se ne spominjam, a mislim, da je šlo za HP), kjer podružnice že aktivno uporabljajo njihov lastni sistem; roadmap postavijo na nek strežnik, nakar ime datoteke e-poštno posredujejo sodelavcem -- ti si nato po princpipu p2p datoteko izmenjajo.