Pri tem seveda nimamo v mislih scenarijev, kot je bil ta v filmu Mreža, temveč kraje in ponarejanje kreditnih kartic, odpiranje bančnih računov pod lažnimi imeni in podobno. V vseh primerih ne gre za finančne goljufije, saj je ena izmed pogostejših zlorab tudi lažno predstavljanje policistu, ki jih zalotil pri kaznivem dejanju. Kot trdi The Register, so tovrstna kazniva dejanja vedno pogostejša, predvsem elektronsko poslovanje pa omogoča lažje zlorabe, saj je potrebno poznati zgolj številko kakšne kartico in navadno še geslo.
V preteklem letu je bilo na ta način oškodovanih deset milijonov Američanov, katerim je bila skupno povzročena škoda v vrednosti pet milijard dolarjev. Podjetja so zaradi tega utrpela tudi do desetkrat večjo škodo, še pravijo. Kar dve tretjini zlorab predstavljajo zlorabe bančnih kartic. Zaskrbljujoče je še dejstvo, da kar polovica oškodovancev ve, kako so zlikovci dobili njihove osebne podatko, četrtina pa je bila oškodovana, ker so bodisi izgubili kreditne kartice, čeke ali druge osebne dokumente. Več o tem.
