Slo-Tech - V Evropo 5G prihaja na velika vrata, infrastruktura se že gradi in marsikod že obratuje, a za polni razmah še vedno ostaja vprašanje, kdo bo vse to plačal. Operaterji menijo, da morajo svoj delež prispevati tudi največji tehnološki velikani, ki ustvarjajo največ prometa. Evropska komisija tudi zato išče pravično rešitev. Ta teden še poteka javna razprava, v kateri so svoj predlog posredovali tudi operaterji.

Ti menijo, da bi morala finančno sodelovati podjetja, ki ustvarjajo več kot pet odstotkov povprečnega (na letni ravni) koničnega (ura) interneta prometa pri operaterjih. To so trenutno Alphabet, Google, Apple, Facebook/Meta, Netflix, Amazon in Microsoft. Ta podjetja ustvarijo več kot polovico vsega prometa. Operaterji že dolgo lobirajo, da morajo plačevati tudi tehnološki giganti, to pot pa so prvikrat postavili jasno mejo, pri kolikšnem prometu bi se to moralo zgoditi.

V predlogu, ki še ni javen, a ga je Reuters pridobil, sta podpisani organizaciji GSMA in ETNO, ki...

Slo-Tech - Evropska komisija je danes predstavila osnutek nove uredbe Gigabit Infrastructure Act, s katero želi hitrejšo vzpostavitev cenejših gigabitnih omrežij v EU. Hkrati se je začela javna razprava o prihodnosti telekomunikacijskega sektorja in infrastrukture, kjer bo pomembno vprašanje tudi financiranje in prispevki največjih uporabnikov.

Končni cilj Evropske komisije je pravičnejša porazdelitev stroškov delovanja infrastrukture, ki jih trenutno nosijo operaterji. Velikani, kot so Google, Apple, Meta, Netflix, Microsoft, Amazon in podobni, ki ustvarijo levji delež prometa, bi po oceni Komisije morali nositi delež stroškov delovanja infrastrukture. To so seveda želje operaterjev, zlasti Deutsche Telekom, Orange, Telefonica in Telecom Italia, ki so več kot desetletje lobirali za drugačno porazdelitev stroškov. Po drugi strani pa tehnološki velikani trdijo, da bi obdavčitev oziroma drugačna obremenitev pomenila de facto konec nevtralnosti interneta.

Evropska komisija želi v 12 tednih,...

Slo-Tech - Evropska komisija je v javno razpravo poslala predlog uredbe, ki bi od proizvajalcev pametnih telefonov zahtevala ukrepe za povečanje trajnosti in življenjske dobe izdelkov. Komisija predlaga, da je vsaj petnajst različnih komponent v obliki rezervnih delov dostopnih vsaj pet let po izidu pametnega telefona. Prav tako bi morale biti baterije zadostne kakovosti, da bi po 500 celotnih ciklih praznjenja in polnjenja še vedno zagotavljale vsaj 83 odstotkov tovarniške kapacitete. Telefoni bi dobili tudi oznake učinkovitosti, podobno kot imajo dandanes gospodinjski aparati, le da ne bi prikazovale varčnosti, temveč odpornost na padce, življenjsko dobo baterije in podobno.

Zadnji večji uspeh Evropske unije na področju pametnih telefonov so enotni polnilniki, ki bodo obvezni od leta 2024. Še pred tem pa so državljane najbolj razveselili s prisilno ukinitvijo gostovanja, ki je med potovanjem omogočila enakovredno uporabo pametnih telefonov v vseh državah EU. Zadnji napori Komisije so...

Slo-Tech - Evropska komisija predlaga javne in zasebne investicije v višini 43 milijard evrov v zagotavljanje neodvisnosti Unije pri razvoju in proizvodnji polprevodniških čipov. Včeraj so predstavili osnutek uredbe, s katero se pripravlja skupni okvir za ukrepe, ki bodo okrepili evropski ekosistem na področju čipov. Z izboljšanjem digitalne suverenosti želijo zagotoviti varnost, odpornost in tehnološko vodstvo na področju polprevodniških tehnologij. Tematika je postala še posebej pomembna zaradi težav, ki jih svetovnemu in tudi evropskemu gospodarstvu povzroča hudo pomanjkanje čipov, ki v EU še zlasti pesti proizvajalce avtomobilov. Ta je proizvodnjo lani znižal kar za tretjino.

Nova zakonodaja (EU Chips Act) bo zagotovila 43 milijard evrov za zasebne in javne investicije. EU želi s tem doseči strateški cilj, ki predpostavlja 20-odstotni tržni delež v svetovni proizvodnji čipov do leta 2030. Predlog bodo sedaj pretresali Evropski parlament in države članice. Če bo uredba sprejeta, bo...

Evropska komisija - Evropska komisija je včeraj predstavila predlog zakonodajnega svežnja, ki bi v EU rigorozno uredil pravice delavcev v tako imenovanem gospodarstvu na poziv (gig economy), kamor uvrščamo voznike pri Uberju in dostavljavce hrane pri Woltu. Komisija želi tudi tem ljudem zagotoviti enake delavske pravice in ugodnosti kakor zaposlenim, vključno z varovalkami pred odpovedjo, z minimalno plačo in socialno varnostjo. Zato so pripravili sporočilo Komisije (communication), predlog nove direktive (sprejete direktive morajo države članice v dveh letih prenesti v nacionalno pravo) in osnutek smernic.

Komisija ocenjuje, da bi spremembe neposredno vplivale na 4,1 milijona Evropejcev, ki opravljajo tovrstna dela. Ti ljudje, ki dostikrat zaslužijo manj kot minimalno plačo, bi samo zaradi zvišanja prejemkov na raven minimalne plače letno zaslužili dodatnih 484 milijonov evrov. Ponudniki teh del pa bi imeli letno 4,5 milijarde evrov več stroškov, saj bi poleg plačila morali urediti še številne druge...

Slo-Tech - Evropska komisija je odobrila Facebookov prevzem podjetja WhatsApp. Največji prevzem v Facebookovi zgodovini bo vreden 19 milijard dolarjev in bo Facebooku prinesel 600 milijonov "novih" uporabnikov. Marsikateri uporabnik WhatsAppa verjetno že uporablja Facebook, ki ima 1,3 milijarde uporabnikov, pa vseeno.

Evropska komisija je ugotovila, da prevzem ne bo krnil konkurence in ne bo predstavljal nevarnost za nastanek monopolnega položaja. Takšna odločitev je bila tudi pričakovana, saj tekstovne in glasovne storitve prek mobilnega interneta (npr. WhatsApp, Viber, Skype) predstavljajo konkurenco klasičnim storitvam operaterjev. Slednji so najbolj nasprotovali združitvi. Združena WhatsApp in Facebook, ki je svojčas eksperimentiral tudi z videoklici, pa se zadeva...

Informacijski pooblaščenec - Evropska komisija je pred tremi leti, aprila 2008 začela postopek za dopolnitev Uredbe št. 1049/2001, ki ureja dostop do dokumentov EU in njenih organov. Tri leta je postopek večinoma stal na mestu, zdaj je predlog prišel do evropskega parlamenta. Mnenje je podala tudi informacijska pooblaščenka.

Predlog nove ureditve je malodane predrzen, saj se Evropska komisija trudi, da bi definicijo dokumenta zožila do te mere, da bi velike večine dokumentov ta definicija ne zajemala, posledično ti dokumenti ne bi bili dostopni javnosti. Poleg tega predlog tudi veča moč članic, da nad zahtevo za dostop do dokumenta, ki so ga pripravile, uporabijo veto. Posebej zanimivo je dodajanje izjeme, ki pred očmi javnosti po novem skriva - postopke za izbiro osebja in pogodbenikov.

Hkrati s krčenjem dostopa do dokumentov je Evropska komisija mirno prezrla že dalj časa očitane pomanjkljivosti trenutne ureditve:

• komisija lahko zavrne dostop (in to tudi počne) do dokumentov, ki jih trenutno obravnava,...