Slo-Tech - Z zornega kota obiskovalcev tehničnih forumov in računalniških navdušencev se zdi, kot da je umetna inteligenca vseprisotna in da velike jezikovne modele uporablja domala vsakdo. Resnica je precej drugačna, v raziskavi ugotavljata Reuters Institute in Univerza v Oxfordu. Povprašali so 12.000 ljudi iz šestih držav in ugotovili, da le nekaj odstotkov ljudi vsakodnevno uporablja umetno inteligenco. Ni presenetljivo, da so najbolj navdušeni uporabniki mladi med 18. in 24. letom starosti. Javno zanimanje je torej precej manjše od buma, ki ga slišimo v medijih.

V raziskavi so sodelovali anketiranci iz Argentine, Danske, Francije, Japonske, Velike Britanije in Združenih držav. Med njimi jih v ZDA umetno inteligenco redno uporablja sedem odstotkov anketiranih, drugod pa še manj. V Franciji in Veliki Britaniji na primer zgolj dva odstotka, na Japonskem pa en odstotek. Približno četrtina ljudi sploh še ni slišala za nobeno tovrstno orodje, drugi pa so največkrat slišali za ChatGPT, ki mu...

Slo-Tech - Proizvajalec orodja Turnitin, ki se uporablja za preverjanja avtentičnosti in izvirnosti pisnih del, torej za iskanje plagiatov, že leto dni ponuja tudi prepoznavanje z umetno inteligenco napisanih del. V tem času so pregledali 200 milijonov izdelkov in ugotovili, da jih ima kar desetina vsaj 20 odstotkov vsebine, ki je prepisana od umetne inteligence. Tri odstotke pa jih je v celoto - več kot 80-odstotno - napisala umetna inteligenca.

Preden začnemo biti plat zvona je treba poznati zanesljivosti meritve. Turnitin trdi, da ima njihov sistem manj kot en odstoten lažno pozitivnih. Neodvisnih podatkov o tem ni, a nekatere druge raziskave kažejo drugačno sliko. Lani so v en izmed njih odkrili, da je lažno pozitivnih kar 61 odstotkov primerov, ko so preiskovali esej na izpitu TOEFL, ki meri znanje angleščine za tuje govorce, ki jim ni materni jezik. Turnitin naj bi bil med bolj zanesljivimi orodji, a dejstvo ostaja, da so izdelki ljudi, ki jim je angleščina nematerni jezik, v povprečju...

Slo-Tech - V letošnjem vpisnem postopku na ameriške univerze je vroča beseda tapiserija (tapestry), ki so jo bodoči bruci množično uporabljali v esejih in motivacijskih pismih, piše Forbes. Letošnji vpisni postopek je prvi po množičnem razmahu orodij umetne inteligence, denimo ChatGPT, po katerih so kandidati kar planili. Še zlasti kandidati iz tujine z drugim maternim jezikom, ki torej ni angleščina, so si z njimi pomagali pri loščenju ali kar pisanju besedil.

Ko se je pojavil ChatGPT, so se uredniki, pisci in ostali mojstri pisane besede ustrašili, da bodo med prvimi na seznamu odpisanih. A zgodilo se je nekaj povsem drugega. Pojavilo se je povpraševanje po storitvi 'počlovečenja' besedila. Kot je povedala ena izmed ponudnic te storitve, se cene za popravke v računalniško generiranih esejih, da ti zvenijo bolj človeško, gibljejo od 15 do 150 dolarjev, odvisno od ponudnika, kakovosti in obsega dela.

Na Fiverrju podobne storitve ponuja več posameznikov, ki opažajo ponavljanje besed in...

Slo-Tech - Vprašanje časa je bilo, kdaj bo OpenAI doletela prva tožba zaradi navedb, ki jih bo umetna inteligenca ChatGPT halucinirala. To je znana pomanjkljivost velikih jezikovnih modelov, ki si manjkajoče informacije preprosto izmislijo, saj je njegova glavna naloga ustvarjanje besedil, ne pa faktično točnih povzetkov. Radijski voditelj Mark Walters iz Georgie, ki je eden največjih zagovornikov pravice do nošenja orožja v ZDA, toži OpenAI, ker je ChatGPT ustvarjal neresnične navedbe o njem.

Novinar Fred Riehl je ChatGPT-ju podal povezavo do resničnega primera na zveznem sodišču in prosil za povzetek. ChatGPT se je odzval z besedilom, ki je bilo neresnično, v njem pa je o Waltersu zmešal resnične informacije in laži. Med drugim je na primer trdil, da je Walters domnevno poneveril več kot pet milijonov dolarjev Second Amendment Foundation. Walters ni bil nikoli niti osumljen česa takšnega. Riehl teh informacij seveda ni objavil, jih je pa preveril. Tako je verjetno tudi Walters izvedel...

Slo-Tech - Medtem ko so šole v New Yorku ugotovile, da se nima smisla boriti z mlini na veter, in so preklicale prepoved uporabe ChatGPT na svojih omrežjih, je v podjetjih seveda drugače. Apple je zadnje v vrsti podjetij, ki so zaposlenim prepovedale uporabo tovrstnih orodij, da podatki ne bi odtekali v svet.

Apple ni prepovedal le uporabe ChatGPT, temveč vseh sorodnih orodij umetne inteligence. Istočasno razvijajo lastnega pomočnika z umetno inteligenco, tujih pa ne marajo, ker bi tako lahko pobegnile interne in zaupne informacije. Poleg sogovornikov, kakršna sta Bing Chat ali ChatGPT, Apple ne dovoli uporabe niti GitHubovega Copilota, ki poenostavlja pisanje kode.

Ključni problem je, da ChatGPT in ostali komunicirajo z avtorji. Da bi se učili, si shranjujejo vnose uporabnikov. V preteklosti smo že videli napake, ko so v nekaterih primerih to celo razkrivali tudi drugim uporabnikov. OpenAI je sicer izdal plačljivi ChatGPT, ki omogoča izklop deljenja podatkov. A tudi brez tega je...

Slo-Tech - Umetno inteligenco v modernih inkarnacijah si radi predstavljamo kot vsemogočno, ki enostavno prebere vsa besedila in pregleda vse slike, da se nauči nadčloveške pameti. To je morda končni cilj, a trenutno poleg inženirjev, ki jo sestavijo, potrebuje še ogromno ročnega dela. To delo opravljajo slabo plačani označevalci (taggers) vsebin, na katerih se trenira umetna inteligenca. Proizvajalci o tej nebleščeči plati neradi govorijo. Le Googlov DeepMind uradno komentira položaj ljudi, ki opravljajo tako imenovano bogatenje podatkov (data enrichment).

NBC piše o Alexeju Savreuxu iz Kansas Cityja, ki za 15 dolarjev na uro počne prav to. Kot podizvajalec za OpenAI brez dodatnih pravic in zavarovanj označuje posnetke, pripravlja stavke in ostale informacije, ki so nujno potrebne za učenje ChatGPT. Kot pravi, je to neugledno in skrito delo, ki pa je nujno za obstoj umetne inteligence v trenutni obliki. Opravlja se v nestandardiziranih oblikah, po potrebi, običajno prek posrednikov,...

Slo-Tech - V Italijo se po mesecu dni vrača ChatGPT, katerega uporabo je konec minulega meseca italijanski informacijski pooblaščenec Garante prepovedal. Očital mu je kršitev zakonodaje s področja varstva osebnih podatkov, saj ChatGPT ni preverjal starosti uporabnikov in ker je v nekaterih primerih lahko razkrival njihove osebne podatke, predvsem pa ker ni ponudil možnosti izstopa iz zbiranja podatkov in ker ni razkril pravne podlage za njihovo zbiranje in obdelovanje. V incidentu 20. marca je na internet odteklo tudi nekaj pogovorov uporabnikov in njihovih bančnih podatkov. Sedaj je OpenAI pomanjkljivosti odpravil.

OpenAI je včeraj zagotovil, da je izpolnil pogoje, ki jim je regulator naložil do 30. aprila. Zato so tudi ponovno omogočili dostop do storitve uporabnikom v Italiji. Odslej ChatGPT na spletnih straneh navaja dodatne informacije, kako zbira podatke in kako potega urjenje algoritmov, prav tako pa imajo uporabniki možnost odreči dovoljenje za uporabo lastnih v urjenju. Preverja se...

Slo-Tech - Zlobni jeziki bi dejali, da je Baidu končno dosegel Googlov nivo. Predstavitev njihovega jezikovnega modela v obliki sogovornika, ki se imenuje Ernie, jim je uspela v enaki meri, saj so tudi Baidujeve delnice takoj zatem padle kot kamen. Desetodstotno znižanje tečaja je sledilo manj kot navdušujoči premierni predstavitvi izdelka, ki je potekala danes. Težko pričakovani dogodek je obljubljal predstavitev izdelka, ki naj bi revolucijsko predrugačil iskanje po spletu, poslovanje in številne druge izdelke. A po splavitvi sploh ni jasno, ali bo Ernie kos ChatGPT-ju.

Ustanovitelj Baiduja Robin Li je danes pred zaslonom narekoval vprašanja, ki so bila predhodno vtipkana v Baidu. Če smo pričakovali razumevanje govorjenega besedila in odgovarjanje v realnem času, smo se zmotili. Baidu je pokazal le vnaprej posnet primer delovanja Ernieja. Tod bi celo lahko rekli, da se je nekaj naučil od Googla, ki je poizkusil v živo in se osmešil. Ernie še ni na voljo javnosti, temveč bo sprva namenjen...

Slo-Tech - ChatGPT je zaslovel, ker je bil dovolj dober in in dostopen sleherniku, a še zdaleč ni edini. Svoj jezikovni model (LLM) je razvila tudi Meta, ki se je pohvalila, da je primerljivo kakovosten, dasiravno desetkrat manjši. Poimenovali so ga LLaMA in prihaja v več inačicah, ki imajo od sedem do 65 milijard parametrov. GPT-3, na katerem temelji ChatGPT, jih ima 175 milijard. LLaMA-13B s trinajst milijardami parametri naj bi bil že boljši od ChatGPT, trdi Meta.

Meta trdi, da je njihov model povsem združljiv z avtorskimi pravicami, saj so pri treningu uporabljali le prosto dostopna besedila. V praksi so to na primer Wikipedia, korpus Common Crawl in C4. Zato je lahko celoten model tudi javno dostopen, če se bo Meta za to odločila. Za zdaj se še ni v celoti, tako da ga enostavno ne moremo preizkusiti, lahko pa to storijo raziskovalci. Oskubljena lama je na voljo na Githubu, raziskovalci pa lahko zaprosijo za dostop do polnega modela.

Znižanje zahtevnosti modela in njegova odprtost...

Slo-Tech - Google se je pošteno ustrašil prihodnosti, ki jo slikajo veliki jezikovni modeli, kakršen je ChatGPT. Potem ko je ChatGPT povzročil preplah v podjetju, so sedaj hitro napovedali svojo različico. Le nekaj dni po prvih špekulacijah je kar izvršni direktor Sundar Pichai V blogu zapisal, da pripravljajo eksperimentalno pogovorno umetno inteligenco. Že danes je na voljo v zaprtem krogu preizkuševalcev, v prihodnjih tednih pa naj bi jo pokazali širnemu svetu. Tako hitra napoved in splavitev storitev, ki jo reklamira sam izvršni direktor, podkrepljuje navedbe, da je v Googlu panika. Konkurenca, zlasti Microsoft, namreč že s pridom uporablja ChatGPT, ki so ga integrirali kar v Bing (ni še dostopen).

Novi pomočnik oziroma sogovornik se bo imenoval Bard in bo kakor ChatGPT na voljo brezplačno. Uporabljal bo rezultate s spleta, v čemer bo torej različen od ChatGPT, ki se je treniral na njih, a nato nima več dostopa do interneta, zato so njegovi odgovori zgodovinsko omejeni najpozneje na leto...

Slo-Tech - Pustimo vnemar pomisleke o uporabnostih in nevarnostih velikih jezikovnih modelov (LLM), med katerimi je najbolj znan ChatGPT, a vseeno je marsikdaj koristno vedeti, ali so napisali kakšno besedilo ali ne. Raziskovalci na Stanfordu so zato izdelali orodje DetectGPT, ki počne točno to. Za posamezno besedil oceni, kako verjetno je njegov avtor ChatGPT. Podrobnosti pojasnjujejo v znanstvenem rokopisu, v laični obliki pa na Twitterju. Delujoč primerek še ni na voljo javnosti, bo pa kmalu, so obljubili.

Podobna orodja že obstajajo, a to pot so uporabili zanimiv pristop, ki ne potrebuje posebnega urjenja. Ker imajo namreč dostop do orodja samega, torej do ChatGPT, lahko uporabijo kar to. Za sestavek, katerega avtentičnost želijo ugotoviti, izdelajo več manjših variacij, v katerih spreminjajo posamezne dele. Potem izračunajo log-porazdelitveno funkcijo in preverijo, kje na njej ležijo te modifikacije. Če imajo te nižjo vrednost od prvotnega sestavka, torej je slednji na delu z negativno...

Slo-Tech - Čeprav se zdi, da je ChatGPT nenadoma revolucionarno spremenil nastajanje besedil in storil, se to ni zgodilo čez noč niti ni edini. Nekateri strokovnjaki, denimo vodja umetne inteligenci pri Meti Yann LeCun, poudarjajo, da gre za lep paket, a ni nič pretresljivega, česar ni bi znali narediti tudi drugod. Podobno počnejo tudi Meta, Google in številna zagonska podjetja, dodaja.

To je sicer res, a dokler izdelek ni dostopen javnosti, težko spremeni svet. Zato se javnost največ ukvarja s ChatGPT, ki je pač dostopen sleherniku. Na sloviti univerzi Stanford imajo podobne težave kot po vseh šolah v svetu, saj so študentje začeli množično uporabljati ChatGPT. Nekateri profesorji so že prilagodili svoje predmete novi tehnologiji, prilagodili so se tudi študentje. Njegove uporabe še niso opredelili v disciplinskih pravilih, se bo pa to kmalu zgodilo. Ena izmed anket je namreč pokazala, da je vsaj 17 odstotkov študentov uporabljalo ChatGPT pri opravljanju študijskih obveznosti. Večina ga je...

Slo-Tech - Čudenje sveta nad zmožnostmi sogovornika ChatGPT ne jenja, temveč ljudje iščejo nove načine uporabe. ChatGPT se je uradno prebil tudi med znanstvenike ali pa vsaj soavtorje znanstvenih prispevkov, saj so se pojavili že štirje članki oziroma rokopisi, kjer so raziskovalci pri pisanju uporabili ChatGPT in ga tudi navedli med soavtorji. Jasnih pravil na tem področju še ni, zato bodo morali uredniki, založniki in raziskovalci stakniti glave in ugotoviti, kako regulirati novo tehnologijo. Od novembra, ko je postala javno dostopna, jo namreč lahko uporablja kdorkoli.

Kot veliki jezikovni model in napreden algoritem strojnega učenja se je ChatGPT naučil iz ogromnih količin besedil na internetu. Rezultat je prepričljivo posnemanje človeškega jezika, a o globljem razumevanju ne moremo govoriti, saj se ChatGPT brez težave tudi zlaže ali odgovori popolne neumnosti. Medtem ko so njegovi eseji za šolsko rabo videti prepričljivi, je v znanosti trenutno žgoče vprašanje, kako in v kolikšni meri...

Slo-Tech - Odkar je ChatGPT javno dostopen, se uporabniki čudijo nad najrazličnejšimi vlogami, ki jih je sposoben prevzeti, in nalogami, ki jim je kos. Mednje sodi tudi pisanje povzetkov (abstract) znanstvenih člankov, ki predstavljajo ključno vstopno točko v objavo in često določajo, ali bo nek članek pritegnil pozornost bralca. Pri tem je ChatGPT tako dober, da v številnih primerih znanstveniki ne morejo ugotoviti, ali je nek povzetek napisal človek ali ChatGPT. Raziskovalci z dveh chicaških univerz v (še nerecenziranem) rokopisu poročajo o raziskavi, kjer so ugotavljali, kako dobri so ti povzetki.

Rezultati so zaskrbljujoči, saj ChatGPT piše povzetke, ki so dovolj dobri, da znanstvenike često preslepijo. Za 50 medicinskih revij so poiskali primerne naslove, ki so bili že objavljeni, nato pa ChatGPT naročili, naj napiše povzetek članka glede na ta naslov. Te so potem primerjali z resničnimi povzetki na različne načine. Uporabili so detektor plagiatorstva, detektor pisanja z umetno...

Slo-Tech - V New Yorku so se odločili na šolskih omrežjih in napravah blokirati dostop do orodja ChatGPT. Za blokado so se odločili zaradi negativnih vplivov na učenje ter pomislekov glede varnosti in resničnosti vsebin, ki jih ChatGPT podaja. Dodali so, da ChatGPT lahko podaja hitre in preproste odgovore na vprašanja, a ne omogoča razvoja kritičnega mišljenja in sposobnosti analitičnega mišljenja, ki sta ključna za dober šolski rezultat in kasnejši uspeh v življenju. Dostop bo omogočen le po zaprosilu, če se prosilec ukvarja s študijem umetne inteligence.

Ko se je ChatGPT odprl javnosti, so učitelji in učenci hitro ugotovili, da so njegovi eseji zelo prepričljivi. Nekateri bolj katastrofični zapisi so napovedovali kar konec poučevanja angleščine, kot ga poznamo. Tako hudo verjetno ne bo, a ChatGPT se v celoti ne bo možno izogniti. Četudi bo blokiran na šolskih omrežjih in napravah, je še vedno dostopen na mobilnih omrežjih, na domačih računalnikih in povsod drugod. Podobni pomisleki so bili...

Slo-Tech - OpenAI, ki je letos izdal generativno umetno inteligenco kot pomočnika za besedila (ChatGPT) in slike (DALL-E), je pripravil tudi orodje za 3-D modeliranje. Imenuje se Point-E in sicer ni najboljše orodje pod soncem, je pa za dva velikostna razreda hitrejše od konkurenčnih izdelkov. Vendarle pa je uporaba Point-E nekoliko bolj zapletena kot DALL-E in ChatGPT, saj nima spletnega vmesnika. Kodo moramo namestiti na računalnik in pognati s Pythonom.

Point-E je namenjen ustvarjanju 3D objektov iz preprostega besedna opisa (prompt), v čemer je podoben starejšim bratom. Umetna inteligenca zna povezati model, ki iz besedila ustvari podobo, in model, ki iz podobe ustvari 3-D model. Čeprav rezultati niso popolni, je uporaba enostavna in hitra. Za posamezen model potrebujemo minuto ali dve, odvisno od grafične kartice. Nekaj podobnega zna tudi Googlov DreamFusion, a je ta počasnejši in potratnejši.

Rezultati Point-E so "oblaki" kroglic ali točk, skratka množica diskretnih točk v prostoru,...

openai.com - Prejšnji teden je svoj pogovorni algoritem predstavil tudi OpenAI. ChatGPT je osnovan na jezikovnem modelu GPT-3, uporabniki pa so ga kljub vgrajenim varovalkam že sprovocirali v izgovarjanje vsakovrstnih neumnosti.

Fiasko računalniške sogovornice Tay je očitno pozabljen, kajti letos so velikani s področja strojnega učenja preporodili javno preizkušanje chatbotov, torej pogovornih algoritmov. Po Meti in Googlu so se sedaj opogumili tudi pri OpenAIju in predstavili ChatGPT, pogovornega bota, ki je seveda osnovan na njihovem proslavljenem velikem jezikovnem modelu GPT-3. Bot je na voljo prosto in trenutno tudi še brez oglasov, zato ga je v le nekaj dneh že preizkusilo milijon ljudi, ni pa še jasno, kako dolgo bo tako dostopen, ker vodja družbe Sam Altman pravi, da so cene procesiranja visoke. ChatGPT je deklarirano še za odtenek zmogljivejši od konkurentov; in sicer zato, ker so klasičnemu receptu botov na osnovi velikih jezikovnih modelov - se pravi popolnjevanju teksta z...