Slo-Tech - O stranpoteh in težavah znanosti, ki jih povzročata pretirana tekmovalnost in gonja za objavami in citati, smo že večkrat pisali. Poleg ponarejanja rezultatov so posamezni neetični znanstveniki sistem skušali pretentati tudi na druge načine, denimo s prodajo avtorstev na člankih, objavljanjem v lažnih revijah in podobno. Ena izmed novih prevar pa je podkupovanje urednikov.

Nicholas Wise s Cambridgea, ki poleg rednega dela raziskovalca na področju dinamike fluidov razkrinkava znanstvene prevare, je lani presenečeno ugotovil, da se je razmahnil podkupovanje urednikov. To so običajno redno zaposleni raziskovalci, ki jih revije prepričajo v (večinoma brezplačno) urednikovanje, kar pomeni začetno preverjanje prispeli rokopisov, iskanje recenzentov in na koncu tudi odločanje o objavi. Več akterjev je urednikom začelo ponujati znatne podkupnine, če bi sprejeli članke v objavo v sicer povsem legitimnih revijah. Zneski segajo v tisoče dolarjev.

Matt Hodgkinson z UK Research Integrity...

Science Blog - Zgodi se dovolj redko, da tako laiki kakor tudi premnogi znanstveniki menijo, da je umik članka poraz, sramota, konec kariere. Od leta 1970 je bilo po objavi umaknjenih (retracted) že več kot 18.000, kar pa še vedno predstavlja manj kot promil objavljenih člankov. Razlogov za umik je več, segajo pa od resničnih napak prek malomarnosti do prevar. Ko so v Rusiji umaknili več kot 800 člankov, so bili razlogi večinoma akademska nepoštenost. Ko pa je v začetku tega leta članek umaknila Frances Arnold, je bil odziv precej bolj prizanesljiv. In ne (samo) zato, ker je predlani dobila Nobelovo nagrado.

Prva razlika je v tem, da je Arnoldova sama poskrbela, da je bil lanski članek umaknjen. Na Twitterju je zapisala, da so odkrili, da rezultati v članki niso bili ponovljivi, in se ob tem opravičila, ker svojega dela ni opravila dobro. Ni iskala izgovorov, odkrito je zapisala, da so pri nadaljevanju študije ugotovili, da starih rezultatov ni bilo možno ponoviti, prvi in drugi avtor (ki je...

Science Blog - Medtem ko večina raziskovalcev objavlja v mednarodnih znanstvenih revijah, ki so seveda pisane v angleščini, je v Rusiji še vedno zelo priljubljeno objavljanje v ruskih revijah v ruščini. Zaradi sumov, da so se tam razpasle nepoštene prakse, je Ruska akademija znanosti (RAN) oblikovala komisijo, ki je preverila objavljanje v ruskih revijah. Rezultat je več kot 800 umaknjenih člankov zaradi različnih primerov akademske nepoštenosti, kar je največji umik člankov doslej. Neetičnih praks je več, med njimi so najpogostejše plagiatorstvo, samoplagiatorstvo (kamor sodi tudi večkratno objavljanje istih rezultatov) in dodajanje ljudi med avtorje, ki z raziskavami ali članki niso imeli nič skupnega.

Akademija je od 541 revij (v Rusiji jih je več kot 6000) zahtevala umik 2528 člankov. Terjali so tudi podrobne informacije o okoliščinah objave nekaterih člankov, na koncu pa je bilo 869 člankov iz 263 revij umaknjenih. To odločitev sprejme uredniški odbor, kadar obstojijo razlogi za utemeljen...

Nature - Newyorško okrožno sodišče je ta teden izdalo zamudno sodbo v zadevi Elsevier proti Sci-hubu in LibGenu, s katero je stranema naložilo plačilo 15 milijonov dolarjev odškodnine zaradi omogočanja nezakonitega dostopa do avtorsko zaščitenih znanstvenih člankov. Ker ustanoviteljica in upraviteljica Sci-Huba živi v Rusiji in v ZDA nima nobenega premoženja, je vprašanje, koliko bo Elsevier lahko izterjal. Prav tako ne kaže, da bi sodba kakorkoli vplivala na delovanje strani.

Sci-hub je leta 2011 ustanovila Alexandra Elbakyan in raziskovalcem omogoča dostop do znanstvenih člankov. Kot smo že obširno pisali, gre za upor proti sistemu ali samopomoč, saj raziskovalci zlasti v revnejših državah alternative nimajo. Elsevier in drugi založniki...

Nature - Ponovno se bomo malce obregnili ob lažnive znanstvene revije, ki prežijo na nič hudega sluteče raziskovalce in jih skušajo opetnajstiti. Večkrat smo že videli, kako enostavno je v te revije proti plačilu poslati popolnoma neumne članke, to pot pa so pokazali, da je preprosto postati tudi urednik ali celo odgovorni urednik takih revij.

Znanstvene revije se delijo v tri velike skupine: tradicionalne, odprte in lažnive oziroma plenilske. Prve so tradicionalno najuglednejše, čeprav smo že slišali ogromno kritik na njihovo ceno. V njih lahko objavljamo brezplačno, prav tako morajo svoje delo brezplačno opraviti recenzentje, a je zato naročnina na revijo zelo...

Nature - Na teh straneh smo že večkrat pisali o spornem ravnanju, ki ga zasledimo v akademskih vodah in sega od še najbolj nedolžnega nepotrebnega citiranja (da bi si zvišali možnost objave članka) do hudih finančnih prevar pa vse do absurdnih objav nesmiselnih člankov. Cyril Labbé z Univerze Joseph Fourier v Grenoblu je sestavil računalniški algoritem za odkrivanje nesmiselnih računalniško generiranih člankov, ga pognal skozi povzetke s konferenc (proceedings) iz let 2008-2013 in našel 120 popolnoma nesmiselnih člankov. Ti niso bili objavljeni v kakšnih obskurnih revijah, ampak večinoma pod okriljem IEEE, manjši del pa v Springerjevih publikacijah.

Kot je znano, sestaviti nesmiseln znanstveni članek ni posebno težko, še zlasti od leta 2005, ko so na MIT-u pripravili SCIgen. Gre za orodje, ki...

Slo-Tech - V znanosti se danes soočamo s hudo inflacijo vsega mogočega razen sredstev. Napihujejo se nazivi, olepšujejo se raziskave, povečuje se število objavljenih člankov in prijavljenih projektov, čeprav kakovost temu ne sledi. Konkurenca je kruta in vrednotenje raziskovalnega dela izključno po objavah (pri nas je situacija še malo bolj okorna, saj šteje le število objav, normirano s faktorjem vpliva revije) je pripeljalo tudi do vprašljivih praks.

Po eni strani to vidimo z naraščanjem števila umaknjenih člankov, za katere so po objavi ugotovili hude...

Ars Technica - Napake se dogajajo in niti znanost ni imuna nanje. Običajno jih znanstveniki odkrijejo sami ali pa so metodološke nedoslednosti odkrite pri pregledu člankov pred objavo (peer review). Kadar se oporečen članek vseeno izmuzne skozi pregled, ga znanstveniki ob odkritju napak umaknejo. To se je dogajalo, a precej redko. Dosti bolj problematični pa so umiki člankov, za katere je bilo ugotovljeno poneverjanje podatkov in druge oblike znanstvenega goljufanja. In prav njihovo število se je od leta 1975 podeseterilo,