Slo-Tech - Čeprav Splošna uredba (GDPR) velja že od leta 2018, preverjanje njenega spoštovanja nekaj odmevnim primerom navzlic ni bilo posebej strogo. Pregon so morale prevzeti posamezne države članice, kjer so imeli zavezanci poslovne enote. Kako aktivne so bile članice, jim je bilo skoraj v celoti prepuščeno. Najaktivnejša je morala biti Irska, kjer ima večina internetnih multinacionalk evropske sedeže, a je zaradi zelo liberalne interpretacije GDPR in počasnosti postopkov često ujezila Komisijo in druge članice. Celo evropsko sodišče je irskega regulatorja označilo za vztrajno administrativno inercijo.

Evropska komisija je sedaj pripravila nova pravila, s katerimi želi pregon okrepiti. Vsaka država bo morala po novem šestkrat letno poročati o vseh preiskavah v zvezi z domnevnimi kršitvami GDPR, o povsem postopkovnih korakih in drugih preiskovalnih ukrepih. Poročati bodo morali tako vsebinsko kakor časovno. Novost bo najbolj vplivala na Irsko, Nizozemsko, Luksemburg in Francijo, kjer je...

Slo-Tech - Več kot 130 držav je doseglo dogovor o uvedbi svetovnega digitalnega davka, ki ga bodo plačevali tehnološki giganti povsod, kjer poslujejo in ustvarjajo prihodke. Pod okriljem Organizacije za gospodarsko sodelovanje (OECD) so pripravile izjavo o uvedbi dvostebrnega davka, ki bo reševal izzive digitalne ekonomije.

V prvem stebru so multinacionalke, ki letno ustvarijo več kot 20 milijard evrov prometa in ustvarjajo vsaj 10-odstotno bruto maržo (dobiček pred davki glede na promet). Steber predpostavlja novo razdelitev pravice do obdavčitve, ki ne bi bila več le pri državi, kjer je registrirana multinacionalka, temveč bi del davkov pripadel tudi ostalim državam, kjer multinacionalka posluje. Pri tem fizična navzočnost ne bo potrebna. Iz te obdavčitve so izvzete regulirane finančne inštitucije ter podjetja, ki pridobivajo naravne vire (nafto, plin itd.).

V drugem stebru pa se določa, da je najnižja stopnja davka na dobiček 15 odstotkov. To bo veljalo za vsa podjetja, ki ustvarijo...

Reuters - Amazon je uspel s pritožbo zoper odločbo Evropske komisije (EK), s katero je ta leta 2017 podjetju naložila plačilo dodatnih 250 milijonov evrov davka. Po mnenju EK naj bi pri tem šlo za nepravično davčno obravnavo Amazona v Luksemburgu, kjer ima družba svoj evropski sedež.

Sodišče Evropske unije je pritožbi Amazona ugodilo, saj EK po njihovem mnenju ni uspela v zadostni meri dokazati, da je podjetje kršilo zakonodajo in na ta način prejelo davčne odpustke. Odločitev je precejšen udarec prizadevanjem izvršne podpredsednice EK Margrethe Vestager, ki si zadnja leta močno prizadeva, da bi velika tehnološka podjetja na stari celini poravnala več davka. Prav Amazon je pred dnevi polnil novice z lanskimi prihodki v EU, ki so znašali 44 milijard evrov, od česar ni plačal niti centa davka na dobiček, potem, ko je podjetje v Luksemburgu uradno prikazalo izgubo. Apple pa je lani slavil prehodno zmago v dolgoletni bitki z Vestagerjevo, saj je sodišče odločilo, da mu ni treba poravnati 13...

Reuters - Splošno sodišče EU v Luksemburgu je odločilo, da Apple ni dolžan poravnati 13 milijard evrov visoke kazni, ki jo je pred štirimi leti dobil zaradi domnevno privilegirane davčne obravnave na Irskem. Kazen mu je tedaj izrekla Evropska komisija (EK), Apple pa se je skupaj z irsko vlado nanjo pritožil, kljub temu pa je pred dvema letoma znesek že poravnal, skupaj z dobro milijardo evrov obresti.

Spomnimo, EK je leta 2016 po triletni preiskavi odločila, da je irska davčna uprava Applu odobrila izrazito ugoden davčni režim, ki ga ostala podjetja niso bila deležna, zato je po mnenju komisije šlo za nedovoljeno državno pomoč. Bruselj je zato tedaj od Irske zahteval, da od Appla izterja 13 milijard evrov neporavnanih davkov. Znano je, da je Apple na Irskem prikazoval večino mednarodnega prometa, a zaradi omenjene davčne obravnave ni plačeval skoraj nič davka na dobiček. Standardna davčna stopnja na Irskem sicer znaša 12,5 %, pri Applu pa je ta delež po letu 2003 padel na 0,005 odstotka.

A...

Slo-Tech - Facebookov CEO Mark Zuckerberg je trenutno na mini turneji po Evropi. Že v soboto je na münchenski varnostni konferenci opozoril na nujo po zakonski regulaciji škodljivih vsebin na spletu, saj po njegovem mnenju presoje o tem, kaj šteje za svobodo govora, ni mogoče prepustiti podjetjem, kot je njegovo. Vlade je pozval, naj pri sprejemanju zakonodaj o družbenih medijih sledijo modelu, ki ga sam že nekaj časa propagira in po katerem bi nanje gledali kot na nekakšen hibrid med medijem in telekomunikacijskim podjetjem.

Danes je prispel v Bruselj, kjer se je sestal s komisarko za konkurenco Margrethe Vestager, podpredsednico komisije Vero Jourovo in komisarjem za notranji trg in storitve Thierryjem Bretonom. Evropska komisija bo namreč v sredo predstavila smernice za zakonodajo, ki bi uokvirila uporabo umetne inteligence, zlasti na občutljivih področjih, kot sta zdravstvo in transport, pravičneje obdavčila velika spletna podjetja ter vzpostavila nekoliko bolj zavezujoča pravila za...

theguardian.com - Ministri držav članic EU so včeraj glasovali o novi direktivi, ki bi velika globalna podjetja, taka s prihodki nad 750 milijoni evrov, primorala k razkritju dobičkov in višine plačanega davka na dobiček v posamezni državi članici. Predlog je bil zavrnjen, za sprejem bi bilo potrebnih 16 glasov, dobil jih je 14. Proti je glasovalo dvanajst članic: Irska, Luksemburg, Švedska, Malta, Ciper, Estonija, Latvija, Avstrija, Češka, Madžarska, Hrvaška in tudi ... Slovenija. Nemčija se je vzdržala, Velika Britanija se zaradi bližajočih volitev glasovanja ni udeležila.

Ni skrivnost, da je predpis uperjen proti velikim, večinoma ameriškim podjetjem, ki se s pomočjo raznih knjigovodskih trikov izogibajo plačilu davka. Ne gre zgolj za tehnološka podjetja, med večjimi osumljenci je denimo tudi Starbucks. Podjetja plačilo davka najpogosteje optimizirajo tako, da ga prikažejo v kateri od članic z nizko stopnjo davka na dobiček, take so zlasti Irska, Luksemburg in Malta. Na Irskem denimo polovico...

CNBC - Ameriški Urad za zvezne rezerve (FED) se ubada z zanimivim problemom sodobnih gospodarstev. Priča smo namreč silovitemu razvoju digitalnih storitev, ki pa se v bruto družbenem proizvodu ne odrazijo, kot bi se morale, saj jih je precejšen delež na voljo brezplačno. Sem sodijo družabna omrežja, GPS, spletni iskalniki in vse drugo. BDP namreč meri vrednost blaga in storitev, ki se kupujejo in prodajajo, zato ne zajamejo deleža modernih dobrin, ki jih posamezniki in podjetja prejmemo in s pridom uporabljamo.

Šef FEDa, Jerome Powel je zato na letnem srečanju ameriških ekonomistov napovedal nove metode izračunavanja, denimo merjenje količine podatkov, prenešene skozi žične in brezžične povezave. Še bolj zanimiva pot pa je povezana z nedavno raziskavo , v kateri so avtorji z obširnimi anketami prišli do nekakšne ocene vrednosti popularnih orodij sodobne družbe. V njej so posameznike spraševali, za koliko bi se bili pripravljeni odreči določeni storitvi. Rezultati so zanimivi, povprečen...

Slo-Tech - Paolo Gentiloni, do lani še italijanski premier, z novembrom pa evropski komisar za gospodarstvo, je izjavil, da bo EU ne glede na strinjanje drugih držav uvedla davek na digitalne storitve. Še več, Gentiloni je dodal, da doseganje soglasja glede tega vprašanja med državami članicami šteje za svojo prioriteto.

Znano je, da si nekatere evropske države močno prizadevajo za obdavčitev velikih tehnoloških družb, Francija je podoben davek celo že uvedla. A doseganje soglasja v celotni uniji bo težavno, saj imajo nekatere članice pri tem svoje interese. Irska recimo z nižjimi davki (in kratkimi poleti do ZDA) že dolga leta privablja tuje multinacionalke, da si na njihovih tleh odpirajo svoje evropske sedeže. Posledično te na...

Slo-Tech - Evropska komisija je v preiskavi ugotovila, da je Amazon v Luksemburgu, kjer ima sedež njegova evropska podružnica, zaradi dogovorov o plačilu nižjih davkov pridobil 250 milijonov evrov nezakonite državne pomoči. Ker je bil s tem v privilegiranem položaju v primerjavi z ostalimi podjetji, bo moral ta denar vrniti. Izterjati ga bo moral Luksemburg, so sporočili iz Evropske komisije. Pri tem je pomembno poudariti, da ne gre za globo, temveč zgolj poračun premalo plačani davkov in zakonite obresti. Vrednost 250 milijonov evrov je ocena Komisije, točno številko bo moral izračunati in izterjati Luksemburg, ki se seveda lahko še pritoži. To je podobna odločitev kot v primeru Appla in Irske, kjer je Komisija ugotovila 13-milijardni manko pri plačilu davkov, a...

Financial Times - Ni skrivnost, da Google, Apple in ostale multinacionalke v evropskih državah plačajo zelo malo davka na dobiček, ker večino dobička prikažejo v državah z nizko davčno stopnjo (denimo na Irskem) ali ga v celoti prelijejo v davčne oaze. Airbnb je na primer lani v Franciji plačal manj kot 100.000 evrov davka, na splošno pa so efektivne davčne stopnje okrog odstotka. Zaradi tega je francoski finančni minister Bruno Le Maire sprožil pobudo, ki se ji pridružujejo tudi finančni ministri Nemčije, Italije in Španije, s katero želijo multinacionalke v Evropi obdavčiti glede na prihodke in ne dobiček.

Pobudo za tako imenovan "izenačitveni davek", po katerem bi v Evropi obdavčevali prihodke in ne dobička, so opisali v skupnem...

Slo-Tech - Po pričakovanjih iz Irske prihajajo vesti, da se bodo pritožili na odločitev Evropske komisije, da je Irska Applu z zagotavljanjem davčnih ugodnosti nudila nedovoljeno državno pomoč, zaradi česar mora Apple v irski proračun vrniti skoraj 13 milijard evrov. Po treh dneh usklajevanj na irski vladi so včeraj sporočili, da bodo odločbo Evropske komisije izpodbijali na Evropskem sodišču. Odločitev irske vlade mora potrditi še parlament, ki bo o njej razpravljal v sredo. Pričakovati je, da bo parlament potrdil vložitev tožbe.

Nekatere stranke so bile sprva skeptične do vložitve tožbe, saj se Irski po odločitvi Evropske komisije obeta nenadejanih 13 milijard evrov, kar so približno letni stroški irskega zdravstvenega sistema (Health Service Executive ima letni...

Slo-Tech - Evropska komisija je po triletni preiskavi odločila, da je irski dogovor z ameriškim podjetjem Apple glede davčne obremenitve predstavljal nedovoljeno državno pomoč. Irska je Applu omogočila, da se je z optimizacijo poslovanja prek svojih podružnic na Irskem in v tujini izognil plačilu večini davkov. Zaradi tega je Apple plačal do 13 milijard evrov premalo davka, ki ga bo sedaj moral vrniti Irski na način, kot ga bo določila Irska. Komisija poudarja, da to ni globa, temveč zgolj povračilo nezakonito prejete pomoči. Vseeno je to največji znesek, ki ga je kdajkoli katerokoli podjetje moralo plačati v EU zaradi nepravilnosti pri poslovanju.

Evropska komisarska za konkurenco Margrethe Vestager je dejala, da "države članice ne smejo dajati davčnih odpustkov...

Reuters - Evropska komisija je danes pojasnila razloge, zakaj je junija začela preiskavo zoper Irsko zaradi suma davčnega popuščanja Applu, Starbucksu in Fiatu. Preliminarni rezultati preiskave kažejo, da dogovori irske vlade z Applom glede višine obdavčitve štejejo kot nedovoljena državna pomoč, zaradi česar Applu grozi večstomilijonska globa.

O Applovi davčni obravnavi smo že večkrat obširno pisali, pri čemer velja poudariti, da podobne trike in sheme uporabljajo tudi ostale multinacionalke. Ameriška podjetja prodajo na vseh tujih trgih izvajajo prek irske podružnice, ki ima na Irskem zelo ugodno davčno obravnavo. Poleg že tako nizkega davka na dobiček, ki tam znaša 12,5 odstotka, uspejo podjetja v pogajanjih z državo izposlovati še dodatno znižanje...