STAT - Prvi eksperiment v rabi globoke možganske stimulacije za zdravljenje hude depresije je dal navdušujoče rezultate, saj so pri pacientki praktično "na ukaz" močno izboljšali počutje.

Čeprav so kovinske žičke v globinah lobanje še vedno dokajšnja eksotika, pa je ena veja rabe možganskih vsadkov danes že precej razširjena: to je globoka možganska stimulacija (deep brain stimulation - DBS), ki jo že več kot dve desetletji uporabljamo za zdravljenje in lajšanje Parkinsonove bolezni, epilepsije in drugih nevroloških obolenj. Razlog je - razen učinkovitosti - tudi ta, da gre za razmeroma enostaven vsadek, z majhnim številom elektrod, ki ne zabrazgotinijo možganov v tolikšni meri kot denimo bolj razvpiti sistemi, s katerimi tetraplegiki premikajo robotske roke ali govorijo. Medtem ko je potrebno takšne elektrode odstraniti že po nekaj mesecih, pa so DBS elektrode praktično trajne.

Že pred leti so strokovnjaki prišli na misel, da bi DBS uporabili tudi za zdravljenje hujših oblik depresije,...

Snap - V Snapu so v četrto naposled razvili očala, ki si zares zaslužijo naziv "AR", kajti Spectacles četrte generacije imajo za razliko od predhodnikov dejansko vgrajen zaslon. Toda v štartu gre naprava v roke le razvijalcem vsebin in ni še jasno, kdaj zares prispe na trg.

Ko so v družbi Snap pred petimi leti lansirali svoja prva AR očala Spectacles, je šlo bolj za marketinsko oznako kot kaj drugega, kajti naprava ni imela vgrajenega zaslona, zgolj kamerico in mikrofon. Ko je uporabnik z njo posnel okolico, je digitalno vsebino dodal na telefonu, seveda zvečine za objavo v Snapchatovih zgodbicah. Druga različica iz leta 2018 je bila zelo podobna, medtem ko je tretja dodala še eno kamerico, za boljši globinski vtis. Šele s četrto generacijo Spectacles postajajo prava zaključena naprava za obogateno resničnost. Poleg prozornega zaslona in dveh kamer nosijo še štiri mikrofone in stereo zvočnika. Nadzor se vrši tako skozi dotikabilno površino kot glasovno; dodane vsebine je še vedno mogoče...

Nature - Ameriškim znanstvenikom je uspel navdušujoč preboj v tehnologiji strojnih vmesnikov med možgani in računalnikom: tetraplegiku so s pomočjo možganskega vsadka omogočili, da je pisal s kar devetdesetimi znaki na minuto, dvakrat več od doslej dosegljive hitrosti.

Tehnologija invazivnih implantatov v možganih obeta, da bi lahko pacientom s težjimi poškodbami živčevja omogočila povrnitev nekaterih ključnih funkcij za normalno življenje, kjer je precej visoko na spisku neovirano komuniciranje z okolico. Ti ljudje - kot je bil na primer Stephen Hawking - danes zvečine uporabljajo zaznavo gibanja oči za to, da na razpredelnici izbirajo črke in besede. Na ta način lahko dobro izvežbani uporabniki pišejo ali govorijo s hitrostjo dobrih 45 znakov na minuto. Kdor je celo toliko nepokreten, da ne more uporabljati niti takšnega pristopa, bi si lahko v prihodnosti pomagal z vsadki v glavi. Dosedanji pristopi so v glavnem gradili na omenjenem izbiranju postavk s kurzorjem in na ta način dosegali...

New Scientist - Ameriški znanstveniki so razvili način za branje možganskih valov, ki razume 250 besed - toda za njegovo zanesljivost je ključno, da so te povezane v stavke, kar nakazuje, da bodo morali prihodnji strojni tolmači naših misli dobro poznati jezike.

Na Kalifornijski univerzi v San Franciscu so na samem čelu raziskovanja branja možganskih valov z invazivnimi vsadki. Pred slabim letom so napravili prvi sistem, ki je znal solidno prepoznavati besede, a so pri tem uporabili trik, da so opazovali motorični korteks, namenjen nadzoru gibanja obraznih mišic, ne pa delov možganov, namenjenih govoru. Zdaj so naposled izgotovili metodo, s katero lahko izluščijo besede tudi iz teh delov možganov. Kot je običajno, so za eksperiment uporabili štiri bolnice, ki imajo elektrode vsajene zaradi nadzorovanja epileptičnih napadov. Postopek vsebuje dva strojna algoritma: prvi v možganskih valovih išče zaznavne vzorce, drugi pa iz njih nato razbira osmišljene besede, pri čemer si pomaga tudi s posnetim...

Reuters - Facebook, ki ga občasno zapeče kosmata vest, potem, ko je v zadnjem desetletju postal eden od grobarjev medijev, bo hirajoči industriji namenil 100 milijonov ameriških dolarjev pomoči. Četrtino od tega neposredno, preostanek pa v brezplačnih marketinških storitvah. Prva bo denarja deleža petdeseterica medijev iz ZDA in Kanade. Facebook se je sicer že lani zavezal, da bo do konca prihodnjega leta s 300 milijoni podprl uredništva lokalnih novic, ki jih je razmah družbenih platform najbolj prizadel.

Epidemija novega koronavirusa bo zaradi negotove prihodnosti in s tem povezanega varčevanja močno vplivala na količino sredstev, ki jih podjetja namenjajo za oglaševanje v medijih. Kljub temu, da je v času krize zanimanje za novice precej naraslo. Zlasti v ZDA so se v redakcijah že takoj začela množična odpuščanja, nekateri, denimo Buzzfeed, pa situacijo rešujejo z drastičnim nižanjem plač. Seveda tudi drugod ni bolje, pred tednom dni je po 160 letih v tiskani obliki prenehal izhajati

Slo-Tech - Nizozemsko sodišče v Haagu je odločilo, da je uporaba algoritma na podlagi strojnega učenja, ki ga je nizozemska država uporabljala za lovljenje izkoriščevalcev socialnih prejemkov, nezakonita. Program Systeem Risico Indicatie (SysRI) je orodje iz strojnega učenja, ki je pregledalo kršitelje zakonodaje s področja socialnega varstva v preteklosti in na podlagi zbranih korelacij preverilo trenutne prejemnike in ocenilo, kdo je najverjetnejši kršitelj. Te so potem inšpektorji tarčno preverjali.

Glavni problem je bilo zbiranje podatkov iz različnih baz, do katerih je imel SysRI potem celovit dostop. Program je bil usmerjen pretežno na prebivalce iz revnih sosesk in manjšine, je dejal poročevalec za revščino in človekove pravice v Združenih narodih Philip Alston. Avtomatizirani sistem je nedolžne ljudi označil kot osumljence na podlagi algoritmov, ki niso bili poznani (black box), zaradi česar je bil sistem tarča številnih kritik.

Humans Right Watch je odločitev označila kot pomembno...

Nature - Preizkus, v katerem so pri človeku skušali "pomladiti" limfno žlezo priželjc, je dal presenetljivo dobre rezultate: ne le prerojene žleze, temveč obrat epigenetskih ur v testnih osebah. Toda izsledke je treba jemati previdno, ker je šlo za eksperiment zelo omejenega obsega.

Priželjc je limfatični organ, ki se nahaja za prsnico in v katerem bele krvničke, ki nastanejo v kostnem mozgu, dozorijo v limfocite T. V mladosti je polne velikosti, nakar se prične v odrasli dobi krčiti in polniti z neaktivnim maščobnim tkivom, kar z leti slabša imunski sistem. Že od eksperimentov na podganah v osemdesetih letih prejšnjega stoletja vemo, da lahko doziranje rastnega hormona zavre propadanje priželjca ali ga celo preporodi, toda...

Slo-Tech - Dve leti po najavi, da skušajo razviti neinvazivni vmesnik med računalnikom in možgani, so pri Facebooku postregli s svežimi novicami o projektu. V idejo še vedno verjamejo, toda od uporabnih naprav nas loči še dosti časa, saj so ta hip še vedno v fazi poskusov z vsajenimi možganskimi elektrodami.

Pred dvema letoma je takratna predstojnica Facebookovega skrbno zaprtega oddelka za hardverske raziskave, Regina Dugan, razkrila več ambicioznih razvojnih projektov, ki so bili globoko v sferah znanstvene fantastike. Med njimi "poslušanje s kožo" in pa neinvazivno branje misli. Takrat so zatrdili, da se bodo v roku dveh let odločili, ali imajo takšne težnje realen smisel. Razvpiti oddelek, imenovan tudi "Stavba 8", je šel nato...

Nature - Raziskovalci iz San Francisca so uspeli električne signale iz možganov z vsadkom prevajati v govor v obliki celotnih stavkov. Pri tem so se poslužili trika, saj so uporabili tisti del možganov, ki nadzoruje gibanje ust pri govorjenju.

Raziskovanje komunikacijskih vmesnikov med možgani in računalnikom beleži uren napredek, kar bo najprej razveselilo tiste ljudi, ki se zaradi bolezni ne morejo normalno sporazumevati z okolico. Današnje naprave, pri katerih takšne osebe z zdravim delom telesa, na primer očesno zenico ali obraznimi mišicami (kar je počel Stephen Hawking) izbirajo črke in besede s seznama, so hudo počasne. Tudi izbiranje z direktnim signalom iz možganov nosi rekord "govorjenja" z zgolj osmimi...

IEEE Spectrum - Raziskovalci na Bostonski univerzi so zmogljivost delovnega spomina pri starejših ljudeh z neinvazivno električno stimulacijo možganov praktično izenačili s tisto pri mlajših.

Delovni spomin - dostikrat mu rečemo tudi kratkoročni, čeprav pomena nista povsem enaka - ljudje uporabljamo pri sklepanju in odločanju v realnem času, na primer pri računanju ali orientaciji v novem kraju. S starostjo njegova zmogljivost tudi pri zdravih ljudeh zaznavno upade in strokovnjaki so že nekaj časa slutili, da bi do tega lahko prišlo zaradi nesinhroniziranosti živčnih signalov med različnimi deli možganov. Pri mlajših ljudeh so možganski valovi namreč med različnimi režnji dobro usklajeni, pri starejših...

Slo-Tech - Raziskovalci z Univerze Columbia so uspeli s pomočjo možganskega vsadka in strojnega učenja možganske valove prevesti v za silo razumljive besede.

Medicina pozna vrsto načinov za beleženje možganske dejavnosti, s katerimi ugotavljamo, kateri skupki nevronov so prižgani v določenem trenutku. Toda v tolmačenju, kaj ti signali dejansko pomenijo, smo še na zelo primitivni stopnji in do vmesnikov, ki bodo človeške misli hitro prevajali v uporabne informacije, smo še daleč. Korak do njih so sedaj napravili na njujorški Univerzi Columbia, kjer so uspeli iz možganskih valov izluščiti, katere številke so slišale testne osebe.

Za preizkus so izbrali pet oseb, ki so sicer bile v postopku vsaditve elektrod za možgansko stimulacijo za zdravljenje...

Technology Review - Raziskovalci v Seattlu so med seboj komunikacijsko povezali možgane treh ljudi in s tem dobili prvo omrežje te sorte.

Direktne miselne povezave med živimi organizmi so v tem desetletju postale živahno področje raziskovanja. To gre predvsem na račun zorenja tehnologije za neinvaziven zajem in prenos podatkov iz možganov, saj se ne uporablja vsadkov, temveč kape z elektrodami. Za beleženje služi elektroencefalografija (EEG), ki zaznava možganske valove, torej električno aktivnost med nevroni. Za sporočanje največkrat uporabijo transkranialno magnetno stimulacijo (TMS), ki z usmerjenimi magnetnimi valovi sproža različne občutke, na primer pojav fosfenov - občutkov svetlobnih bliskov, pa čeprav v oči osebe svetloba ni dejansko prišla.

Na te načine so doslej že napravili povezavo med mislimi dveh živali, pa živali in človeka ter

CNET - »Predstavljajte si, da lahko napišete sporočilo neposredno s svojimi možgani. Torej s svojimi mislimi,« je včeraj na Facebookovi konferenci za razvijalce f8 dejala šefica letno dni starega spin-offa Building 8 Regina Dugan. Ambicije Facebooka s podjetjem Bulding 8 niso nič novega, tokrat pa je podjetje javnosti predstavilo do sedaj neznane informacije in rešitve, ki jih razvijajo. Paradna konja prihodnosti Facebooka sta tako sistem za upravljanje naprav z mislimi in tehnologija, ki bi omogočala sprejem avdio informacij prek vibracij na koži. Slednja sicer ostaja bolj ali manj še v začetni fazi.

100 besed na minuto

Glede na časovnico predstavljeno lani ima Building 8 še 12 mesecev časa, da razvije delujoči prototip za miselno komunikacijo z...