Slo-Tech - Prav lahko bi se bilo zgodilo, da ne bi nikoli googlali, temveč bi whatboxali ali backrubbali. Če bi se pred četrt stoletja Larry Page in Sergey Brin odločila za enega izmed drugih dveh predlogov, bi se današnji internetni velikan imenoval povsem drugače. Da pa se Google napiše, kakor se napiše, je v resnici pomota. A eno je gotovo. Domena google.com je bila registrirana pred četrt stoletja, 15. septembra 1997, ko si še nihče ni mogel predstavljati, kako korenito bo njen imetnik spremenil svet.

Ko sta Brin in Page v študentskem domu na Stanfordu razmišljala, ali je primernejše ime WhatBox ali BackRub, je Pageov sostanovalec omenil izrazi googol, ki v matematičnem svetu pomeni 10¹⁰⁰. Pageu se je ime zelo prikupilo in ko sta ga preverila v iskalniku domen, je bilo ime še neregistrirano. Kmalu zatem je google.com dobil svojega lastnika, leto dni pozneje pa se je rodilo istoimensko podjetje. Glavni razlog, da sta Page in Brin takrat vendarle registrirala podjetje, je bil ček za...

futurism - Doba velikih internetnih podjetij nam je prinesla tudi ekscentrične milijarderje. Jahte, hitri avtomobili in prostrane vile niso več dovolj za prve strani medijev, zdaj je potrebno udejanjati svoje otroške sanje. Elon Musk, Jeff Bezos, Richard Branson in še kdo, so se lotili osvajanja vesolja. Googlovec Larry Page si snuje leteči avto. Za njegovega kolega Sergeya Brina pa smo pred dvema letoma izvedeli, da si skrivaj gradi gigantski cepelin.

Vse skupaj naj bi se začelo, ko je Brin videl fotografije balonarskega eksperimenta ameriške mornarice, USS Macona. Da je stvar resna se je pokazalo pred tednom dni, ko so v Silicijevi dolini vzniknili oglasi, ki so mlade inženirje vabili k delu na projektu LTA (Lighter than air)....

Slo-Tech - Največji Uberjev konkurent Lyft se pripravlja na borzni debi. Še ta mesec namreč pričakujemo borzno kotacijo, ki bo sledila javni ponudbi delnic (IPO). Za IPO so napovedali ceno delnice v razponu med 62 in 68 dolarji, je moč prebrati v prospektu, ki ga je podjetje predložilo agenciji za trg vrednostnih papirjev (SEC). To pomeni, da bo podjetje vredno med 21 in 23 milijardami dolarjev, kar je precej več od trenutne valutacije 15 milijard dolarjev. Če na borzi cena ne bo nižja od prodajne, si lahko obstoječi delničarji obetajo velike zaslužke.

Na prodaj bodo le delnice razreda A, ki imajo manj glasovalnih pravic kakor delnice razreda B. S prodajo 30 milijonov delnic razreda A bodo zbrali okrog dve milijardi dolarjev svežega kapitala. Trenutno ima Lyft 284...

Slo-Tech - Prevzemi podjetij, zlasti kadar jih izvajajo velikani, kot je Google, so priložnost, da si lastniki prevzemnih tarč omastijo brke. Kadar gre za mlada podjetja, so to navadno ustanovitelji, medtem ko je situacija precej drugačna, ko tarča že kotira na borzi. Tedaj je ponudba praviloma nad borzno ceno, premija pa se lahko meri v desetinah odstotkov.

Včasih pa zaradi pomot in špekulacij obogati še kdo drug. Google je ta teden najavil prevzem podjetja Nest. Omenjeni izdelovalec pametnih termostatov in detektorjev monoksida ne kotira na borzi.

Spoznajte podjetje Nestor. Če zanj prvič slišite, niste edini, ker gre za ostanke podjetja, ki je nekdaj prodajalo prometno signalizacijo, sedaj pa je že od leta 2009 pod prisilno upravo. Delnice...

Guardian - Danes lahko v Guardianu preberemo zanimiv intervju z Googlovim soustanoviteljem Sergeyem Brinom, v katerem je ta kot največje sovražnike in nevarnosti za odprtost in svobodo interneta izpostavil k cenzuri naravnane vlade (na le kitajske, ampak tudi ameriško s poizkusom sprejetja kontroverznih zakonov SOPA in PIPA) ter korporacije, kot sta Apple in Facebook. Brin poudarja, da je precej bolj zaskrbljen, kot je bil v preteklosti, in da je nevarnost omejevanja in krčenja svobode in odprtosti na internetu vedno večja in stvarnejša.

Po eni strani kritizira početje kitajske, pakistanske, iranske, savdskoarabske, libijske, tunizijske in drugih vlad, ki poizkušajo (in vedno bolje uspevajo) internet temeljito cenzurirati. Če si je bilo včasih neverjetno...

ZDNet - Googlovi pajki imajo navado, da prelezejo celotni splet in si ob tem zapomnijo vse, kar vidijo. Pri tem občasno naletijo na strani, ki so jih avtorji želeli ohraniti zase, a tega niso pravilno storili. Prejšnji teden je bil tako odkrit seznam osebnih podatkov zaposlenih in študentov na Yalu, kar lahko ima resne posledice za prizadete ljudi, danes pa so na straneh PHP.net odkrili zakladnico piratske vsebine, ob kateri se lahko nasmehnemo.

Raziskovanja se je lotil Stephen Chapman z ZDNet. Na internetu se je namreč znašla povezava do podstrani http://id.php.net/downloads/, ki je sicer ta hip že nedelujoča, a je še včeraj gostila marsikaj. Najti je bilo mogoče kopijo Microsoft Flight...

Reuters - David Einhorn, lastnik vplivnega investicijskega sklada Greenlight Capital (ki, zanimivo, trguje brez rabe finančnega vzvoda) je prvega moža Microsofta, Steva Ballmerja, javno pozval k odstopu. Po Einhornovih besedah naj bi Ballmer z mislimi "obtičal v preteklosti", kar "predstavlja resno oviro za rast podjetja". Z odstopom bi dal možnost komu drugemu in omogočil ponovno rast delnic podjetja.



Trg se je na na poziv odzval pozitivno, z dvigom cene delnice za 0.87 dolarja. Microsoftove delnice sicer zadnjih 10 let, kar je Ballmer za...

CNet - Dolgoletni Microsoftov izvršni direktor Steve Ballmer prodaja del svojega vložka v podjetju Microsoft, so sporočili iz Redmonda. Pred nedavnimi prodajami je imel Ballmer v lasti 408 milijonov delnic MSFT, sedaj pa je najavil prodajo 75 milijonov delnic. Od tega jih je dobrih 49 milijonov že prodal in zanje iztržil 1,3 milijarde dolarjev (okrog 27 dolarjev na delnico), tako da ima v lasti še 4,2 odstotka podjetja. Preostanek napovedane prodaje naj bi izpeljal do konca leta.

Tudi Bill Gates, ustanovitelj, nekdanji izvršni direktor in še en velik lastnik Microsofta postopoma prodaja svoje delnice. Trenutno jih ima v lasti še 621 milijonov, a jih redno prodaja v paketih po milijon ali dva, da financira svojo humanitarno...

Daily Tech - Corsair Memory je znano ime v svetu računalništva. Posebej znano je navijalcem, ki cenijo njegove kakovostne pomnilniške module, v zadnjem času pa se podajajo tudi na trg polprevodniških pogonov. Vseh šestnajst let delovanja je bilo podjetje v zasebni lasti, a to se kani kmalu spremeniti, saj je podjetje napovedalo javno ponudbo za prodajo delnic (IPO). Podjetje je namreč pri ameriškem SEC-u (njihov ekvivalent slovenskega ATVP-ja) prijavilo javno ponudbo navadnih delnic podjetja. Koliko delnic in po kakšni ceni bodo ponudili, se še niso dogovorili. Trenutno najverjetnejša vsota, ki jo želijo zbrati s prodajo, je 86 milijonov dolarjev, s čimer želijo prebroditi recesijo. Delnice bodo kotirale na newyorški borzi z oznako CRSR.

CNet - Delnic Facebooka se ne da kupiti v prosti prodaji, kar pomeni, da ne kotirajo prosto na nobeni borzi. Vse lastniške deleže so si skladi tveganega kapitala, zaposleni in kakšen milijarder doslej pridobili z neposrednim vlaganjem v podjetje. Tako tudi ni dostopna transparentna tržna vrednost Facebooka, ki pa jo finančne transakcije, ki so bile izvedene, postavljajo med 4 in 10 milijard dolarjev. Lani so bile glasne govorice, da naj bi ustanovitelj Mark Zuckerberg letos izvedel javno prodajo delnic javnosti (IPO).

Kot kaže, bodo zainteresirani vlagatelji morali še nekoliko počakati. Jim Breyer iz Accel Partners in Yuri Milner iz Digital Sky Technologies, dva večja vlagatelja v Facebook,...

CNet - Ustanovitelja Googla Larry Page in Sergey Brin sta objavila načrt, po katerem bosta v naslednjih štirih letih postopoma prodala pet milijonov delnic v podjetju Google v vrednosti 5,5 milijarde dolarjev, s čimer bosta njun vpliv v podjetju znižala z 59 na 48 odstotkov. Načrt bo trajal štiri leta, da bosta lahko delnice odsvojila brez naglice, ki bi lahko preplašila vlagatelje na borzi.

Googlova lastniška struktura sicer obstoji iz dveh razredov delnic. Delnice razreda A so bile izdane leta 2004 v javni ponudbi (IPO), z njimi se trguje na borzi in imetnikom dovoljujejo en glas na delnico na skupščini delničarjev. Pomembnejše so delnice razreda B, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu. Te so v lasti ustanoviteljev, direktorjev in menedžerjev ter lastnikom dajejo deset glasov na delnico. Brin in Page imata zato v lasti 18 odstotkov delnic podjetja in 59 odstotkov delničarskih glasov.

Zaposleni v ključnih položajih na Googlu sicer trenutno obvladujejo 70,9 odstotka glasov,...

Slo-Tech - Iztek leta in pričetek desetih let 21. stoletja kar kliče po raznih izborih izdelkov in ljudi leta in desetletja, tako da se nekaj tovrstnim novicam v bližnji prihodnosti ne bo moč povsem ogniti. Na finančnem portalu SmartMoney, ki sicer ni tako ugleden kot kakšen Bloomberg, so izbirali človeka desetletja. O tem na naših straneh sploh ne bi poročali, če si laskavega naslova ne bi prislužil Applov izvršni direktor Steve Jobs, ki je prejel 30 odstotkov vseh glasov. Na drugo mesto se je zavihtel finančni guru Warren Buffett, šef znamenitega holdinga Berkshire Hathaway, sledijo pa mu Ben Bernake (vodja ameriške zvezne banke FED), Sergey Brin in Larry Page (ustanovitelja Googla) ter Bill Gates (ustanovitelj Microsofta).

Kaj je Jobs storil takega, da si zasluži naziv mož dekade? Podjetje Apple je bilo ustanovljeno leta 1976, ko so skupaj stopili Steve Jobs, Steve Wozniak in Ronald Wayne. Podjetju je šlo v prvih letih dobro, posebej v spominu nam je ostala legendarna reklama za Macintosh...

Slashdot - Prigode s The Pirate Bayem in njegovimi kupci se še kar vrstijo. Poročali smo že, da ga bo odkupilo podjetje Global Gaming Factory X, kar pa se zdi iz dneva v dan manj verjetno. Najprej je švedska borza delnice GGF umaknila iz kotacije, po tem ko so ugotovili, da podjetje očitno sploh nima dovolj denarja za nakup in da je njihov predsednik zavajal vlagatelje in manipuliral s tečajem.

Pri GGF so se znašli in si poiskali novo borzo, tako da od srede tedna po novem kotirajo na Mangold Fondkommission. To je manjša neodvisna borza, kjer se trguje z delnicami podjetij z majhno in srednjo tržno kapitalizacijo. Sedaj pa zgodba dobiva svoj epilog. Na Švedskem sodišču je GGF vložil zahtevo za začetek stečajnega postopka, saj podjetju Advatar System ne morejo plačati skoraj poldrugi milijon kron dolga (140.000 evrov), ki je zapadel julija. Vedno očitneje postaja, da dobrih pet milijonov evrov, kolikor so ponujali za The Pirate Bay, nikoli niso imeli, in da je šlo le za poskus napihniti ceno...

CNet - Podjetje Red Hat, ki je poznano po delu na področju odprte kode, je bilo sicer ustanovljeno leta 1993. Nato je pred desetimi leti avgusta 1999 izvedlo javno prodajo delnic (IPO - initial public offering), ki je fantastično uspela. Tri milijone delnic podjetja so takrat ponudili po 14 dolarjev, prvi dan trgovanja pa se je tečaj povzpel do 52 dolarjev. Kasneje so izvedli še eno dokapitalizacijo, ko so februarja 2000 ponudili še štiri milijone delnic po 95 dolarjev. To je bilo tik pred pokom dot-com balona, kasneje pa so se delnice pocenile pod štiri dolarje - danes so vredne okrog 21 dolarjev (pozor, vmes so doživele razcep 2:1).



Red Hatu je uspelo, znali so zaslužiti, prilagodili so prihodu širokopasovnega interneta, ki je pomenil drugačen način...

Slo-Tech - Čeprav Google že nekaj let svoj rojstni dan praznuje na današnji dan, ima Google pravzaprav na izbiro obilico možnosti, kdaj praznovati rojstni dan:

• januarja 1996 sta Larry Page in Sergey Brin začela delati na BackRubu, ki se je razvil v Google;
• 15. septembra 1997 sta registrirala domeno google.com;
• 7. septembra 1998 se je Google inkorporiral;
• 27. septembra se ni zgodilo nič pomembnega (avgusta 2005 je Yahoo objavil, da išče po več straneh kot kdorkoli drug, 27. septembra pa ga je Google spet prehitel, pravijo). Odtlej je tako Google določil prav ta dan za svoj uradni rojstni dan.

Vse najboljše, Google!

Google -

Leta 1995 sta se na standfordski univerzi prvič srečala Larry Page in Sergey Brin, ki sta želela rešiti enega izmed največjih problemov: iskanje relevantnih informacij med nepregledno množico podatkov na Internetu. Kljub temu da sta si v mnogo stvareh nasprotovala, sta leta 1996 pričela delati na projektu BackRub, ki je analiziral t.i. črne povezave (black links) do določenih strani. Ker sta imela omejena sredstva, je Larry pisal algoritem, ki je tekel na navadnih uporabniških računalnikih in ne na strežnikih, ki si jih študenta jasno nista mogla privoščiti.

Leto kasneje je bil BackRub končan in vsi, ki so ga videli, so bili navdušeni. Do leta 1998 sta izboljševala svoj projekt, mimogrede kupila terabajte diskov in postavila strežnik v Larryjevo študentsko stanovanje, ki je kasneje postalo prvo Googlovo...

BBC - Larry Page in Sergey Brin, ustanovitelja odličnega iskalnika Google, sta prišla na Forbesov seznam milijarderjev. Oba sta vredna okrog milijardo dolarjev in sta na 552. mestu.

Nasploh je letošnji seznam precej daljši od lanskega, saj je na njem kar 587 imen (lani 476). Pri Forbesu trdijo, da je razlog v porastu cen delnic v lanskem letu. Na prvem mestu ostaja Bill Gates s 46,6 milijardami dolarjev (kar je približno za pol manj od njegovega rekorda - 90 milijard dolarjev v letu 1999) , tesno za petami pa mu sledi borzni "špekulant" Warren Buffet s 42,9 milijardami ameriških zelencev.

Še seznam prvih petih milijarderjev:

1. Bill Gates - 46.6 milijard
2. Warren Buffett - 42.9 milijard
3. Karl Albrecht - 23 milijard
4. princ Alwaleed Bin Talal Alsaud - 21.5 milijard
5. Paul Allen - 21 milijard

in povezava do izvorne novice.

Google - Sicer malce pozno, a takšen jubilej je vsekakor potrebno omeniti. Google, najpomembnejši spletni iskalnik, največji katalog spletnih strani (in največkrat uporabljena beseda v forumu ;)) je v nedeljo praznoval peto obletnico svojega obstoja. 7. septembra 1998 sta Sergey Brin in Larry Page, ki sta tedaj izdelovala doktorsko nalogo na Standfordski univerzi, v Menlo Parku v Kaliforniji začela projekt, sprva namenjen le univerzitetni rabi, ki se je razširil bolj kot sta tedaj pričakovala v najdrznejših sanjah in postal svetovni katalog internetnega znanja. Klik, več o Googlovi zgodovini.

Local6.com - Steve Balmer - eden bolj pomembnih uslužbencev Microsofta - prodaja svoje delnice v skupni vrednosti $943.000.000. Ali je zaradi tega treba delati paniko ne vem, je pa milo rečeno "nevsakdanje" da generalni direktor Microsofta proda skoraj za milijardo USD svojih delnic. Morda gre na potovanje okoli galaksije in potrebuje denar? No, Stevu vseeno ostane še 432 milijonov delnic v vrednosti več kot 10 milijard USD, ki jih lahko proda ob naslednjem prometnem prekršku. Klik!

The Register - Sedaj pa res ne vem več ali naj se smejem ali naj se jokam. Direktor Sege je svojemu podjetju dobesedno "šenkal" vse svoje delnice tega podjetja. V lasti je imel 19,87 milijona delnic, skupaj vrednih 700 milijonov dolarjev. S tem prispevkom več kot pokril 660 miljonsko izgubo, ki bi jo podjetje utrpelo s konzolo Dreamcast. Zanimivo pa je da je cena Seginih delnic po tem dogodku narasla za 7 odstotkov. Več izveste tukaj.