Slo-Tech

»

Bakterija z razširjeno gensko abecedo proizvaja drugačne proteine

vir: Nature
Nature - Abecedo življenja sestavljajo le štiri črke, ki so jih biokemiki nadeli imena A (adenin), C (citozin), G (gvanin) in T (timin). Molekule DNK vsebujejo le te štiri baze in to zadostuje, da opisujejo vso pestrost življenja na Zemlji. Sedaj pa so raziskovalci uspeli v bakterijo Escherichia coli vgraditi dve dodatni bazi, ki so ju poimenovali X in Y, ter bakterijo prisiliti v proizvodnjo novih proteinov. O dosežku pišejo v Nature, ki mu je posvetila tudi poljudni uvodnik.

Proteine, ki sestavljajo živa bitja, sestavlja dvajset aminokislin in nekaj zelo redke eksotike (selenocistein in v nekaterih primitivnih oblikah...

9 komentarjev

Oživili 30.000 let star virus

Nature - Resničnost je po navadi bolj zanimiva od fikcije, kar se je zgodilo tudi to pot. Ekipa francoskih in ruskih raziskovalcev je v 30.000 let zamrznjenem permafrostu odkrila nov virus, ga odtalila in z njim okužila celice. Preden zaženete preplah, povejmo, da virus napada amebe in nam torej ni nevaren, je pa odkritje izjemno zanimivo.

Ali so virusi sploh živi, je odprto vprašanje in biologi se še niso poenotili. Razlog je izmuzljivost definicije živega, ki je še vedno zgolj opisna. Nesporno pa je, da gre pri virusih za do skrajnostni poenostavljene skupke nukleinskih kislin, ki običajno poleg...

53 komentarjev

Nobelova nagrada za kemijo 2012

Nobelove nagrade - Švedska kraljeva akademija znanost je danes razglasila prejemnika naslednje Nobelove nagrade za leto 2012, in sicer za kemijo. Skoraj milijon evrov težko priznanje si bosta razdelila ameriška zdravnika in raziskovalca Robert J. Lefkowitz in Brian K. Kobilka "za raziskave z G-proteini sklopljenih receptorjev (GPCR)". S tem izrazom označujemo receptorje na površini celic, ki jim omogočajo zaznavanje dražljajev iz okolja in reagiranje nanje (če vas kemijsko ozadje ne zanima, preskočite na zadnji odstavek).

G-proteini so posebna skupina proteinov, ki sodelujejo pri prenašanju signalov in delujejo kot molekularna stikala. Celico namreč omejuje fosfolipidni dvosloj, ki mu nekemiki pravijo celična membrana. Ta odlično izolira celico od zunanjega okolja, skozi fosfolipidni...

2 komentarja

Igralci igre Foldit pomagali odkriti strukturo encima

Nature - Foldit je eksperimentalna računalniška igra, ki so jo razvili na Univerzi v Washingtonu. Igra pomaga razvozlavati problem zvijanja proteinov, ki je biokemijsko dobro poznan, a računsko izjemno zahteven proces. Obstojijo algoritmična orodja za izračunavanje zvitja proteinov (najbolj znan je projekt distribuiranega računanja Folding@home), Foldit pa poizkusi problem napasti še z druge strani, in sicer z uporabo človeške intuicije oziroma sposobnosti možganov za prepoznavanje trirazsežnih predmetov. Rezultati so uporabni tudi v resnični znanosti.

Biokemiki so si dlje časa razbijali glavo z vprašanjem, kako se zvije encim retrovirusna proteaza M-PMV, a odgovora niso našli. Zato so...

5 komentarjev

Prioni kužni tudi po zraku

Wired News - O prionih, ki jih poznamo le 30 let, izvemo vsake toliko časa kaj novega. Lani smo obširno pisali o ugotovitvah, da nanje evolucija deluje prav tako kakor na bakterije ali viruse, čeprav niso živi. Sedaj pa so znanstveniki iz Tübingena in Züricha ugotovili, da se je s prioni moč okužiti tudi po zraku.

Kot poročajo v članku Aerosols Transmit Prions to Immunocompetent and Immunodeficient Mice, ki je bil objavljen v reviji PLoS Pathogens, so miši izpostavljali...

8 komentarjev

Štirje kloni ovce Dolly živi in zdravi

Daily Mail - Najbolj slavna ovca na svetu se je skotila julija 1996. Govorimo seveda o Dolly, prvem kloniranem sesalcu. Dolly je tehnično imela tri matere, saj so eni ovci odvzeli jajčece, druga je prispevala genetski material DNK (vzeli so ji ga iz mlečnih žlez, zato je dobila tudi ime po Dolly Parton), tretja pa je oplojeno jajčece donosila in povrgla. Dolly je živela, kot se za zvezdnike spodobi - na očeh javnosti in predvsem premalo časa. Po šestih letih so jo uspavali zaradi težav z dihanjem, ki jih je povzročal rak jaagsiekte, in artritisa. Pričakovana življenjska doba za ovce pasme finndorset je sicer dvanajst let.

Da je Dolly poginila tako zgodaj, pravzaprav ni nikogar presenetilo. Že spočetje je bilo sila...

23 komentarjev

Raziskave "zdravila za nesmrtnost"

Slo-Tech - Kot poročajo na ruski televiziji RT, naj bi profesor Vladimir Skulačev z Moskovske državne univerze odkril antioksidant, za katerega upajo, da bi lahko zaustavil staranje celic. Nekateri internetni mediji govorijo celo o tem, da naj bi uživanje te snovi omogočalo drastično podaljšanje človeškega življenja, kar je veliko pretiravanje. Kljub temu je odkritje obetavno.

Vsekakor gre za uglednega znanstvenika mednarodnega slovesa, čigar trditve podpira tudi Nobelov nagrajenec Günter Blobel, a kot kaže so ideje o drastičnem podaljšanju življenja neutemeljene. Kot navajajo na blogu Inhuman Experiment, naj bi Skulačev sintetiziral antioksidant, ki deluje v celičnih mitohondrijih na superoksidne anione in radikale, ki nastanejo, ko se na...

166 komentarjev

Bakterijski kanibalski faktorji uspešni antibiotiki

Endospora Bacillus subtilis

Ars Technica - Znanstveniki z več ameriških univerz v članku, ki je objavljen v reviji PNAS, poročajo o odkritju posebnih kanibalskih faktorjev v bakterijah Bacillus subtilis, ki so se izkazali kot potencialni antibiotiki.

Bakterije (in tudi druge nižje oblike življenja) v času hude okoljske stiske (premalo hranil, neugodni fizikalni pogoji, kemični agensi) tvorijo spore, ki so metabolično inertna oblika bakterij. V obliki spor lahko preživijo več tisoč let, nato pa pri segrevanju na subletalno temperaturo ali izboljšanju okoljskih dejavnikov vzklijejo. Bakterije v obliki spor preživijo praktično vse, ker v notranjosti nakopičijo dipikolinsko kislino, kalcijeve ione, proteine SASP ter za skoraj 90...

14 komentarjev

Kaj pomeni ustvariti umetno celico?

Sintetični genom

Slo-Tech - Raziskovalci s The Craig Venter Instituta v ZDA poročajo o revolucionarnem dosežku, ki ga naši mediji v zadnjih dneh povzemajo kot ustvarjenje sintetične celice ali umetnega življenja. Opredelitev sintetična celica je za nepoučenega bralca zavajajoča, saj ne gre za biologijo psevdoorganskih silicijevih spojin ali celico s celično membrano iz umetnih materialov. Resnica je precej bolj biokemijska in manj spektakularna.

Genski zapis vseh živih bitij je kompaktno zapisan v dolgi molekuli, ki se imenuje deoksiribonukleinska kislina in je navita v kromosome. Molekula je biokopolimer...

31 komentarjev

Evolucija deluje tudi na prione

Posledica CJB v možganih

Slashdot - Prioni so povzročitelji bolezni, katerih obstoj so prvikrat predpostavili v 60. letih prejšnjega stoletja, izolirali in nedvoumno okarakterizirali pa so jih šele sredi 80. letih. Od bakterij in virusov se razlikujejo v tem, da so po strogi definiciji življenja nežive strukture, saj ne vsebujejo DNK ali RNK in niso nič drugega kot napak zviti proteini. Protein PrP je prisoten v zdravih celicah, kjer je zvit v nativno obliko s 43 odstotki alfa vijačnice in 3 odstotki beta ploskev. Različica PrPSC istega proteina se razlikuje v zvitju, saj sta njegovi sekundarna in terciarna struktura...

64 komentarjev

Mobilni telefoni zdravijo Alzheimerjevo bolezen v miših

Ars Technica - Z vseh koncev nas prepričujejo, da dolgotrajna uporaba mobilnih telefonov škoduje možganom, za kar naj bi bili prvenstveno odgovorno elektromagnetno valovanje, ki ga telefoni oddajajo. V znanstveni reviji Journal of Alzheimer's Disease pa beremo o eksperimentu na miših, ki utegne to prepričanje krepko zamajati.

Za študijo so uporabljali transgene miši, ki so imele v genom zapisan genetski kod za mutirano obliko proteina, ki je prekurzor proteina amiloid beta. Slednji je glavna sestavina amiloidnih agregatov v možganih bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo. Ali je to razlog ali posledica bolezni, še ni povsem znano. Poenostavljeno pa lahko...

1 komentar

Nobelova nagrada za kemijo 2009

Podenota 50S ribosoma pri različnih povečavah

Slo-Tech - Švedska kraljeva akademija znanosti je včeraj objavila še prejemnike Nobelove nagrade za kemijo. To so Venkatraman Ramakrishnan iz Velike Britanije, Thomas A. Steitz iz ZDA in Ada E. Yonath iz Izraela za svoje delo na področju ribosomov. Ribosomi so celični organeli, ki sestojijo iz RNK in proteinov, in regulirajo tvorbo proteinov. Temeljna dogma biokemije namreč uči, da se informacije iz DNK prepisujejo v mRNK (proces imenujemo transkripcija), nato pa se na ribosomih iz informacij z mRNK s sodelovanjem tRNK sintetizira protein v procesu, ki ga imenujemo translacija.

Dobitniki Nobelove nagrade so pokazali, kako ribosom izgleda in kako deluje na atomske nivoju. Položaje atomov so določili z uporabo rentgenske kristalografije. Zaradi svoje centralne funkcije pri sintezi biogradnikov so ribosomi ključnega pomena za vzdrževanje življenja. Raziskovalci so se osredotočili na...

4 komentarji

Opice ozdravljene barvne slepote

Sajmir

vir: Wikipedia
TG Daily - Najbolj pogosta genetska okvara pri ljudeh, barvna slepota, bi znala že čez nekaj let postati preteklost s pomočjo genetskega zdravljenja. Barvna slepota je predvsem pogosta pri moških, za katero trpi okrog 8 % vseh belcev, a je pri ženskah zelo redka. Kot večina genetskih okvar, ki zadenejo predvsem moške, prizadene X kromosom, a se pojavlja v različnih stopnjah, s katero zadane bolnika. Najhujša oblika, akromatopsija, zadane približno eno izmed 30.000 oseb, prav ti pa so najprimernejši kandidati za novo zdravljenje. Osebe, ki trpijo za akromatopsijo, ne razlikujejo med nobeno izmed barv in imajo močno otežen vid v močnejši svetlobi, kot je običajna svetloba zunaj stavb sredi dneva.

...

34 komentarjev

Znanstveniki izdelali prve RNK molekule sposobne samoreplikacije

Slo-Tech - Eno ključnih vprašanj evolucije je, kako so se lahko najbolj preproste kisline in molekule začele samoreplicirati in zanetiti večni ogenj evolucije, ki od takrat naprej ni uspel ugasniti. Sedaj pa so znanstveniki tudi v svojih laboratorijih uspeli ustvari RNK-encime, ki so se sposobni samoreplicirati.

Danes je pri razvitih organizmih DNK (deoksiribonukleinska kislina) odgovorna za prenos genetskega zapisa, RNK (ribonukleinska kislina) pa je odvisna od DNK, da uspešno izvaja svojo vlogo izgradnje proteinov. Vendar ena od pomembnih teorij o izvoru življenja pravi, da ker lahko RNK deluje tako kot gen in encim, je RNK bila prisotna na svetu pred DNK in je tako služila kot predhodnica molekule življenja.

Vendar pa je proces kopiranja molekule, najbolj osnoven korak za življenje, hkrati tudi izredno kompleksen in vključuje številne proteine in druge celične komponente. Dolga leta so se znanstveniki ubadali z vprašanjem, ali je možno RNK kopirati tudi na kakšen lažji in preprostejši...

68 komentarjev

Odkrita ranljivost smrtonosnega virusa Ebole

Novoodkrita struktura proteina, glavnega orožja virusa Ebole za vstop v celico. Vir: SciAm.

vir: Scientific American
Scientific American - Ebola je smrtonosna bolezen, za katero do sedaj še ni znanega zdravila. Odkrita je bila leta 1976 v zahodnem Sudanu in vzhodnem delu Konga, do danes pa se je pojavilo kar nekaj izbruhov te bolezni z številnimi smrtnimi žrtvami. Rezervoar virusa je neznan. Edino, kar vemo je to, da se nahaja v deževnem pragozdu. Bolezen se prenaša s telesnimi tekočinami okuženega človeka in povzroča smrt zaradi nekontroliranih notranjih in zunanjih krvavitev, odpovedi jeter in ledvic ter dehidracije zaradi bruhanja in driske.

Virus ebole je najsmrtonosnejši znani virus, saj lahko umori do 90% okuženih...

34 komentarjev

Grid tehnologija koristna za raziskave rakavih obolenj

iTNews - Tehnologija grid omrežij je po svetu že precej razširjena, trenutno pa v največjem obsegu deluje v Evropi znotraj različnih projektov in iniciativ, med katerimi izstopa EGEE. V osnovi tehnologija grid omogoča, da računalniške gruče znastveno-raziskovalnih ustanov na različnih lokacijah povežemo v supergručo, ki s pomočjo posebne programske opreme izkorišča računske in podatkovne zmogljivosti povezanih naprav.

Možnosti uporabe tehnologije grid je kar nekaj, med najbolj medijsko odmevnimi pa je gotovo obdelava podatkov, ki jih bodo v CERN-u pridobili z Velikim hadronskim trkalnikom (LHC), pri tem pa bo svojih 520 procesorjev s 64 bitnimi jedri in več kot 200 terabajtov diskovja prispevala tudi slovenska gruča SiGNET.

Če bodo v okolici Ženeve iskali odgovore na vprašanja o tem, kakšni so bili pogoji nekaj trenutkov po nastanku vesolja, pa so kanadski znanstveniki IBM-ovo World Community Grid omrežje izkoristili za raziskave raka, saj bodo z gridom podatke obdelali v veliko krajšem...

8 komentarjev

Aligatorska kri za zdravila

Ameriški aligator, na čigar krvi so potekale raziskave

vir: Slashdot
Slashdot - Proteini, ki jih lahko najdemo v aligatorski krvi, bi lahko v prihodnosti predstavljali vir za naslednjo generacijo antibiotikov. Že v preteklih študijah se je izkazalo, da imajo aligatorji izredno močan imunski sistem, ki pa ima še dodatno dobro lastnost - proti virusom, bakterijam in glivicam se lahko učinkovito bojuje tudi brez predhodne izpostavljenosti le-tem, kar je pogosto predpogoj pri človeku, če želi imeti možnost preživetja nevarnejših virusov.



Tokrat pa so se znanstveniki osredotočili na levkocite v aligatorjevi krvi, iz katerih so nato izločili proteine in jih podvrgli bakerijam. Izkazalo se je, da lahko že majhne količine teh proteinov uničijo marsikatero bakterijo,...

68 komentarjev

Odkrito zdravilo za pozabljanje

Telegraph News - Prav ste prebrali, novica ne govori o zdravilu, ki bi vas rešilo pozabljivosti, temeč ravno nasprotno. Ameriški znanstveniki so namreč odkrili učinkovino, s pomočjo katere lahko namensko brišejo določene spomine posameznikov. Zdravljenje se bo uporabljalo v primerih, ko ima pacient travmatične izkušnje iz preteklosti, ki mu onemogočajo normalno življenje. Med zdravljenjem naj bi se oseba osredotočila na pretekel dogodek, zdravnik pa bi ji medtem ob pravem trenutku vbrizgal zdravilo, ki ga izbriše, brez da bi pri tem vplivalo na ostale spomine.

Potencialna zloraba takšne snovi je lahko zelo škodljiva in predstavlja pomembno moralno vprašanje, zato bo pred masovno uporabo, če bo zadeva sploh razvita do takšne stopnje, potrebna obilica javne debate.

Izvorna novica.

20 komentarjev