Slo-Tech - Evropska komisija (EK) je objavila načrt, po katerem bi do leta 2021 za prenosnike, telefone in tablice začelo veljati posebna, trajnostno naravnana pravila. Če bo uveljavljen, bodo ponudniki morali poskrbeti, da bodo njihove naprave uporabne dlje časa kot doslej, torej sestavljene iz popravljivih ali vsaj zamenljivih delov. Prav tako pa bodo morale biti večji meri izdelane iz materialov, ki jih je možno reciklirati. Trenutno po ocenah v EU recikliramo približno 40 odstotkov elektronskih odpadkov.

Virginijus Sinkevičius, evropski komisar za okolje, je ob tem povedal, da je potrošniški model "kupi, uporabi, odvrzi" prišel do meje, ko je treba sprejeti ukrepe, ki vodijo v teko imenovano krožno gospodarstvo. Brez njega po njegovem mnenju EU ne bo mogla doseči zadanega cilja, torej postati gospodarsko območje brez emisij do leta 2050.

Napovedani ukrep je za zdaj na ravni deklarativnih zavez, vprašanje je, kako namerava EK vse to doseči v praksi? Bo zakon prisilil proizvajalce, da...

New Scientist - Ameriški kirurgi so na nedavni konferenci objavili, da so vsaj enega pacienta zbudili po urgentni operaciji na hitro podhlajenem telesu pri blizu desetih stopinjah Celzija, ko so bili njegovi življenjski procesi več ur praktično ustavljeni. Toda natančne podatke o posegu so obljubili šele za konec prihodnjega leta.

Človeško telo pri normalni temperaturi v okolici 37 stopinj Celzija potrebuje stalen dotok kisika, sicer hitro pride do celičnih okvar - v možganih že po približno petih minutah. Dolgo že vemo, da ohlajanje telesne temperature celične procese precej upočasni, s čimer se čas do okvar podaljša. To je bistvo rabe podhlajevanja v kirurgiji z metodo DHCA (Deep Hypothermic Circulatory Arrest), ki so jo razvili že v petdesetih letih prejšnjega stoletja za operacije na prsnem košu. Pacienta se s hladno kopeljo in podobnimi prijemi ohladi na temperature med 20 in 25 stopinjami Celzija, nakar imajo zdravniki nekaj deset minut časa, da ga operirajo brez dovoda krvi v možgane....

scmp.com - Kitajski znanstveniki so v laboratoriju uspeli ustvariti plazmo, katere temperatura je kar za trikrat presegla temperaturo v jedru našega sonca, poroča South China Morning post. Po domače povedano, Kitajci so korak pred ustvarjenjem "umetne zvezde", ki bi teoretično lahko nadomestila vse druge vire energije. Gre seveda za tehnologije nuklearne fuzije, ki je do sedaj bolj ali manj veljala za znanstveno fantastiko.

In kaj so Kitajci pravzaprav storili? V reaktorju v obliki krofa, ki so ga poimenovali Experimental Advanced Superconducting Tokamak (EAST), so segreli vodikov plin na temperaturo približno 50 milijonov stopinj Celzija (za primerjavo, srce sonca žari s temperaturo 15 milijonov stopinj Celzija). Dosežek kitajskih znanstvenikov...

Slo-Tech - Pred natanko 50 leti, 19. aprila 1965, je Gordon Moore, vodja oddelka za raziskave in razvoj podjetja Fairchild Semiconductor ter soustanovitelj Intela, objavil članek Stlačiti več komponent na integrirana vezja. V članku je izpostavil dejstvo, da se je v predhodnem desetletju število tranzistorjev v čipih vsako leto podvojilo. Moore je smelo napovedal, da bo to držalo še naslednjih 10 let, kar bi v praksi pomenilo potisočerjenje zmogljivosti do leta 1975. Imel je bolj prav, kot si je lahko zamislil.

Resda je leta 1975 napoved nekoliko popravil in zapisal, da bo podvojitveni čas zaradi večjih zaradi naraščajočih stroškov znaša raje dve leti in ne eno, a...

BBC - Morda se sliši smešno in neverjetno, ampak je resnično. 32-letni oblikovalec internetnih strani Mark Suppers si je naredil delujoč fuzijski reaktor v najeti delavnici na Brooklinu. In v resnici ni edini, saj je to do sedaj uspelo že 38. amaterjem, ki sami sebe imenujejo "fuzionirji". Ti imajo tudi lastni internetni portal, kjer si med seboj delijo nasvete in izkušnje.

Najnovejši dosežek Marka Suppersa je sestavljen iz delov, ki so kupljeni na eBay-u v skupni vrednosti slabih 40.000 USD. Trenutni fuzijski reaktor potrebuje za delovanje več energije, kot jo iz procesa pridobi. Vendar je izdelovalčeva želja narediti prvi reaktor, ki bo imel vsaj ničelno, če že ne pozitivno energetsko bilanco. Kljub temu, da je njegovo početje popolnoma...

engadget - Lansko poletje so na Univerzi v Antwerpnu predstavili cenovno izredno učinkovit superračunalnik, ki je za preračunavanje podatkov uporabljal 8 grafičnih in 4 procesorska jedra. Za to so poskrbele 4 nVidiine grafične kartice GeForce 9800 GX2 s pomočjo MSIjeve matične plošče z veznim čipovjem 790FX (takrat ena redkih plošč, primernih za 4 dvojne kartice) in štirijedrnega Phenoma 9850. Mali superračunalnik uporabljajo za izdelavo 3D modelov iz dvodimenzionalnih rentgenskih posnetkov. Leto in pol kasneje so se vrnili, še veliko močnejši. Tokrat so Intelov štirijedrni procesor za ležišče LGA-1366 sparili z Asusovo matično ploščo za delovne postaje, ki ima kar 7 PCIe x16 rež. Le-te so...

ComputerWorld - Te dni v Portlandu v Oregonu v ZDA poteka 22. konferenca na temo superračunalnikov, kjer se pametni ljudje srečajo in razmišljajo, kako sestaviti še hitrejše in zmogljivejše stroje. Namreč, trenutni rekorder je Cray XT5 z 224.256 jedri, ki domuje v Oak Ridge National Laboratory in zmore 2,3 petaflopa operacij na sekundo. Smeli načrti 11.000 tam zbranih mož pa so gradnja superračunalnika, ki bo vsaj tisočkrat zmogljivejši. Te supermašine v razredu eksa, naj bi omogočile iskanje odgovorov na nekatera vprašanja znanosti, za katera trenutno enostavno nimamo dovolj surove moči - med drugim študij podnebja, obnašanje fuzijskih reaktorjev pri milijonih stopinj Celzija in podobno.

Mejo teraflopa smo dosegli leta 1997, nato pa smo potrebovali 11 let za dosego petaflopa, kar je dosti bolje od Moorovega zakona. Kdaj bomo torej zmogli eksaflop? Bojda okrog leta 2018, če bo Moorov zakon obveljal. Trenutno najmočnejši superračunalnik porabi 7 MW, tisočkrat hitrejši pa bi lahko požrl do 2 GW,...

Slo-Tech - Znanstveniki iz Državnega Laboratorija v Sandii (Livermore, ZDA) so na svojem superračunalniku hkrati zagnali več kot milijon Linux kernelov s pomočjo virtualizacije. Cilj je razumeti delovanje botnetov in okuženih računalnikov, ki se povežejo v omrežje in katerih številke prav tako segajo v milijone. Analiza le-teh je sicer praktično nemogoča, saj so razpršeni po skoraj celem svetu. Imeti tolikšno število efektivnih računalnikov na le enem mestu bo močno olajšalo raziskovanje botnetov in zlobnih omrežij ter pomagalo najti način, kako jih ustaviti,...

The Register - Pol leta je naokoli, odkar smo zadnjikrat naredili pregled najhitrejših superračunalnikov na našem planetu, tako da je čas za novega. Včeraj se je v Hamburgu začela konferenca ISC (International Supercomputing Conference), kjer so med drugim predstavili tudi 33. verzijo seznama prvih 500 najhitrejših superračunalnikov na svetu.

Na prvem mestu ni prišlo do spremembe, saj še vedno vodi IBM-ov BladeCenter QS22/LS21, to je Roadrunner v Laboratoriju Los Alamos, z 129.600 jedri AMD Opteron in IBM QS22, ki je zmogel 1105 teraflopov in za to porabi 2483 kW. Sledi mu Cray XT5 QC s 150.152 jedri, 1059 teraflopi in porabo kar 6951 kW. Do spremembe pa je prišlo na tretjem mestu, kamor se je zavihtel Jugene, ki so ga za nemški Forschungszentrum...

Slashdot - Starajoče jedrsko orožje je velik problem, če znanstveniki ne smejo izvajati jedrskih poskusov z dejanskim jedrskim orožjem, zato se zadnje čase nadvse radi zatekajo na pomoč k superračunalnikom, ki izvajajo različne simulacije obnašanja starajočega jedrskega orožja in tako odstranijo potrebo po uničevanju tropskih paradižev v Pacifiku.

Da bi si olajšali izvedbo simulacij, se bodo znanstveniki iz Lawrence Livermore National Laboratory leta 2012 lahko zatekli po pomoč k superračunalniku z računsko hitrostjo tudi do 20 petaflopsov, kar bo velikostni red več kot ima hitrost superračunalnik, ki ga trenutno uporabljajo (1,105 petaflopsov). Cena ni znana, bi pa naj imel več kot 1,6 milijona jeder in 1,6 petabajta pomnilnika - kljub temu pa bo 17-krat bolj energetsko učinkovit kot njegov predhodnik BlueGene/L in kar 160-krat bolj učinkovit kot ASC Purple.

Poleg starih jedrskih konic bo Sekvoja, kot je nov superračunalnik imenovan, deležen slave tudi za astronomske in energetske...

AMD - Na CES-u je AMD razkril, da namerava izdelati superračunalnik, ki bo sestavljen iz več kot tisoč Radeonov HD 4870, ki jih bodo usmerjali AMD-jevi Phenomi II na 790 matičnih ploščah. Po načrtih naj bi ta zmogel več kot petaflop računske moči, ki bo na voljo vsakomur, od igralcev iger do izdelovalcev 3D-animacij. AMD pravi, da je njihov cilj omogočiti poganjanje videoiger in drugih grafično zahtevnih aplikacij s pomočjo internetnega oblaka na vsaki prenosni napravi, ki ima internetni brskalnik. Fusion Render Cloud, kot se superračunalnik imenuje, bo opravil vso težaško delo, uporabnikova napravica pa bo morala zgolj predvajati rezultat, kar bo blagodejno vplivalo tudi na avtonomijo baterij. V projektu, ki bo dokončan pred drugo polovico letošnjega leta, sodelujejo mnogi znani partnerji, med drugimi EA, HP in Dell.

TG Daily - Mednarodna lestvica prvih 500 najzmogljivejših superračunalnikov za november 2008, ki je bila v celoti objavljena danes, kaže, da trenutno le dva presegata magično mejo enega petaflopsa. Junija je bil tak sicer le eden. Tokrat že drugič zapored lestvica kaže tudi porabo energije, tako da lahko ocenimo, kateri superračunalnik je najvarčnejši.

Prvo mesto zaseda IBM-ov BladeCenter QS22/LS21, to je Roadrunner v Laboratoriju Los Alamos, z 129.600 jedri AMD Opteron in IBM QS22, ki je zmogel 1105 teraflopov in za to porabi 2483 kW. Sledi mu Cray XT5 QC s 150.152 jedri, 1059 teraflopi in porabo kar 6951 kW.

Zanimiva je tudi statistika, saj je med sistemi na seznamu tri četrtine Intelovih, preostali pa so enakomerno porazdeljeni med IBM in AMD. Povezave med podenotami so prek gigabitnega etherneta v 56 odstotkih , 28 odstotkov pa jih uporablja Infiniband, od tega vseh prvih 50 sistemov. Geografsko so na prvem mestu ZDA (58,2 %), sledita Evropa (30,2 %) in Azija (9,4 %). Najzmogljivejši...

Daily Tech - Kot smo poročali že lansko jesen, bo Los Alamos National Laboratory v New Mexicu v začetku leta 2008 sprejel v svoje prostore superračunalnik z imenom RoadRunner, ki ga trenutno načrtujejo pri IBMu. Novi rekorder in naslednik trenutno vodilnega Blue Gene-a bo opremljen s 32 tisoč procesorji (polovica Opteronov, polovica Cell-ov), njegova računska moč bo približno en petaflop (trilijon operacij na sekundo), zavzemal pa bo dobrih 1100 kvadratnih metrov prostora.

Pojavile so se nove informacije o prihajajočem IBM-ovem monstrumu, tako da lahko zainteresirani kopico podrobnosti o Cestnem dirkaču najdete v izvorni novici na Daily Tech-u.

IAfrica -

V slavnem Los Alamos National Laboratory iz New Mexica, kjer so med drugim naredili tudi prvo atomsko bombo, so sedaj razvili napravo, ki naj bi olajšala odkrivanje prav takšnih ZlihStvorov™.

Po poročanju IAfrica naj bi naprava delovala na podlagi muonov (subatomskih delcev), ki so del ostanka kozmičnega žarčenja po njegovem vstopu v Zemljino troposfero. Ti, sicer neškodljivi delci, lahko prodrejo tudi do 30 m pod vodo (za primerjavo, rentgenski žarki dosežejo globino le do enega metra) in imajo to lastnost, da se od različnih materialov odbijajo pod točno določenim in merljivim kotom. Gostejši kot je material, večji je kot odboja.

Znanstveniki so sedaj prepirčani, da bodo lahko s to tehnologijo zaznali 1.000 kubičnih centimetrov velik kos urana v velikem železnem zaboju polnem ovac v samo minuti. Vse to seveda ob zelo nizkih stroških. Več o tem.

Konec je 'švercanja' prijateljčki.

First Monday - Ste se že kdaj vprašali o resnicah, ki so "znane in očitne vsem" ? Recimo , da vam kdaj kaj ni blo jasno. Vprašali ste prijatelja, ki je iz vas naredil butlja in iz rokava stresel "odgovor v prahu (dodati vodo)", ki vam je bil pravzaprav znan (kot tudi lokalnemu delu vesolja okrog vas) že prej, pa vendar vam stvari nekako "niso klapale" ...

Sam sem imel vedno tak občutek z Moorovim zakonom. Predvsem zato, ker je tako "ameriški". Nove stvari so super, tudi če tega ne čutite, le verjemite stricu prodajalcu. Stvari so 2x hitrejše na vsakih 18 mesecev zato, ker je to že precej časa nazaj rekel nekdo s priimkom Moore. Hmmm. Le da tip pravi, da tega NIKOLI ni rekel in da strici prodajalci uporabljajo merilne "metode", ki se jih ne bi sramovala niti iraška javna statistična služba. [>:D]

Kakorkoli, kar nekaj zdravega razmišljanja na to temo najdete na First Monday.

BBC - Cray superračunalniki so res občudovanja vredni "stvori", ki jih uporabljajo za razne kompleksne izračune v fiziki, pri izračunavanju vremenske napovedi in podobnih stvareh. Da so Crayi res izjemni superračunalniki, pričajo tudi razna priznanja; pred kratkim so bralci revije Scientific Computing & Instrumentation računalniku Cray SV1, ki je eden izmed najbolj zmogljivih superračunalnikov na svetu sploh, podelili naziv "Najboljši superračunalnik leta 2001". Kako je prišlo do te odločitve, si lahko preberete tukaj, poleg tega pa boste na isti strani našli tudi nekaj o nastanku prvega Cray računalnika. No, da pa ne boste mislili, da so Crayi kakšne majhne gajbice, vem za predstavo prilagajam sliko "Superračunalnika leta 2001".

Overclockers Australia - Na PlanetHardware so obdelali simptome zastarelega sistema. Vse skupaj so razvrstili v 10 razlogov za zamenjavo sistema (ali le določenih komponenet). Če se odločate za nadgradnjo sistema, pa ne veste kaj bi utegnili nadgraditi (ali če se vam sploh splača kaj nadgraditi), potem si poglejte ta članek, kjer boste našli odgovore na nekatera vprašanja.