ESA - V soboto je s Floride uspešno poletela raketa Falcon 9, ki je na krovu nosila pomemben evropski vesoljski teleskop Euclid, namenjen proučevanju temnih snovi in energije.

Bržkone glavno vprašanje, ki kozmologe, astronome in astrofizike žuli zadnja desetletja, je narava temne snovi in temne energije. Obe ... zadevi namreč glede na izračune širjenja vesolja predstavljata okoli 95 odstotkov našega univerzuma - temna snov četrtino, temna energija pa 70 odstotkov. Toda kaj natančno ju sestavlja in od kje sta se vzeli, še danes ne vemo, kar je res grda vrzel v našem poznavanju vesolja. Zato ni presenetljivo, da v tem trenutku po svetu teče več projektov razvoja sistemov za opazovanje teh skrivnostnih pojmov, med drugimi observatorij Vere C. Rubin v Čilu in vesoljski teleskop Nancy Grace Roman, ki poleti leta 2027. Eden najpomembnejših gradnikov v človeškem trudu po razumevanju temnih snovi in energije pa je v vesolje poletel včeraj, to je teleskop Euclid, Evropske vesoljske agencije.

...

Slo-Tech - Vesoljskemu teleskopu James Webb, ki je svojo pot proti točki L2, ki je 1,5 milijona stran od Zemlje, pričel na božič, kaže odlično. Vse plasti sončnega ščita so se uspešno razpele, tako da je teleskop pripravljen na ohlajanje do -233 °C, preden bo začel delovati. Teleskop je sicer še vedno na poti, saj je prepotoval dobrih 940.000 kilometrov. Trenutno se giblje s hitrostjo 1800 kilometrov na uro, temperatura na njem pa sega od 60 °C na sončnem ščitu do -194 °C na osojnih instrumentih.

Najnevarnejši in najbolj tvegani deli misije so mimo. Najprej so inženirji roke vili na božič, ko so teleskop izstrelili z raketo Ariane 5. Toda v vesolje seveda ne moremo poslati razpetega teleskopa, zato so ga pazljivo zložili in pripravili večdnevni mehanizem razpenjanja. Kakršnakoli napaka bi že lahko trajno onesposobila ali vsaj resno ohromila teleskop, ker stotisoče kilometrov od Zemlje pač ni nikogar, ki bi ga lahko podrezal. Razpenjanje sončnega ščita je bil pomemben trenutek, je povedal...

Slo-Tech - Danes ob 13.20 po slovenskem času bo NASA, če ne bo kakšnih zapletov v zadnjem hipu, z raketo Ariane 5 z izstrelišča v Francoski Gvajani izstrelila vesoljski teleskop James Webb (JWST). Težko pričakovani JWST, ki se je odmikal že poldrugo desetletje, predstavlja nekakšnega naslednika legendarnega teleskopa Hubble, dasiravno ne bo snemal v istem spektru. Predzadnji predvideni datum je bil sicer 18. december, a so zaradi težav v skladišču, ko se je teleskop nenadzorovano premaknil (popustila je vrv), dodali še nekaj dni.

Medtem ko je Hubble gledal v vidni in ultravijolični svetlobi, bo JWST vesolje spremljal z infrardečimi očmi. NASA ga zato ne imenuje Hubblova zamenjava, temveč naslednik. Infrardeča svetloba je pri raziskovanju oddaljenih galaksij nujna, saj je svetloba oddaljenih objektov premaknjena v rdeče. Če torej želimo gledati najdlje, kar hkrati pomeni tudi v najbolj zgodnje obdobje vesolja, je treba pogledati v infrardečem delu spektra. JWST bo lahko gledal 13,6 milijarde...

Slo-Tech - Rezultati meritev s teleskopom v Atacami (ATC, Atacama Cosmology Telescope), ki so bile izvedene v letih 2013-2016, so bili ta teden objavljeni v dveh rokopisih na arXivu. S teleskopom so merili mikrovalovno sevanje kozmičnega ozadja oziroma prasevanje, ki je najbolj zgoden ostanek mladega vesolja, ki ga lahko neposredno opazujemo. Prasevanje je posledica dogodka, ko je bilo vesolje staro 380.000 let (danes je 13,8 milijarde let), saj so se tedaj protoni in elektroni spojili v atome, vesolje pa je postalo prepustno za svetlobo. Tista iz tistega časa je danes že zelo medla in zamaknjena, a jo še vedno lahko opazujemo kot šibko prasevanje.

Z merjenjem prasevanja, ki ni povsem enakomerno razmazano po vsem nebu, dasi so razlike ranga 0,03 K, je možno izračunati nekatere značilnosti vesolja. Med njimi poleg starosti, strukture in gostote snovi tudi hitrost širjenja. To imenujemo Hubblova konstanta in do danes ni zadovoljivo izmerjena. Tu ne govorimo o malenkostni razliki, ki bi bila...

ESA - Na sestanku v Sevilji je svet ministrov držav članic Evropske vesoljske agencije sprejel doslej najbolj zajeten proračun, v višini slabih 14,4 milijarde evrov. S tem je zagotovljeno financiranje vseh zastavljenih projektov, s čimer se ESA odločneje sooča z na novo pognano vesoljsko tekmo med velesilami in uspešnimi zasebnimi podjetji, kot je SpaceX.

Vzpenjajoče se privatne firme, kot so Space X, Blue Origin in Virgin Galactic, pa zagnana Kitajska, ki je letos s 27 izstrelitvami od vseh v orbito poslala največ plovil, so pričele pošteno hoditi v zelje starim igralcem na področju vesoljskih poletov, kamor sodi tudi Evropska vesoljska agencija (ESA). Evropske države so se tega očitno naposled zavedle, kajti ta konec tedna so na sestanku Space19+ v Sevilji sprejele rekorden proračun za Eso, v višini nekaj manj kot 14,4 milijarde evrov, oziroma štiri milijarde več od prejšnjega, s katerim jim v letu 2016 ni uspelo pokriti vseh potreb. ESA financiranja ne sprejema vsakoletno kot NASA,...

Slo-Tech - Druga vesoljska novica danes pa prihaja iz Kitajske, kjer so dokončali gradnjo največjega teleskopa na svetu z imenom FAST (Five-hundred-meter Aperture Spherical Telescope), ki stoji v provinci Guidžou. Kot pove ime, ima teleskop premer 500 metrov, zato so ga Kitajci vgradili kar med gorsko pobočje in kraško kotanjo. S tem se s prestola poslavlja slavni teleskop Arecibo v Portoriku s premerom 300 metrov, ki ga poznamo tudi po projektu iskanja vesoljcev SETI@home.

Gradnja največjega teleskopa na svetu je trajala več kot 20 let, če jo štejemo od zasnove projekta in iskanja lokacije do začetka delovanja, ki bo septembra, in stala 180 milijonov dolarjev. Končno lokacijo so izbrali zaradi...

ESA - Podrobna analiza podatkov, ki so jih pridobili vesoljski satelit Planck in zemeljskega detektorja BICEP2 in Keck Array, je pokazala, da dokazov za obstoj gravitacijski valov ni. S tem so zavrnili preliminarne rezultate, ki so jih objavili lani in so nakazovali na detekcijo gravitacijskih valov iz najzgodnejšega obdobja v zgodovini vesolja. To bi imelo pomembne implikacije za razumevanje znanosti, a so bili zelo glasni skeptični glasovi, ki so izpostavljali pomanjkljivosti v eksperimentu. Ker je poročilo o gravitacijskih valovih sedaj umaknila kar ista raziskovalna skupina, ki ga je lani napovedala, je zavrnitev praktično dokončna, vsekakor pa zelo gotova.

Gravitacijski valovi bi dokazali obstoj kratkega, a burnega obdobja v zgodovini izjemno mladega vesolja,...

Nature - Nad marčevsko objavo rezultatov meritev sevanja mikrovalovnega ozadja v vesolju, ki naj bi dokazovali gravitacijske valove in s tem implicitno potrjevali teorijo inflacije, se zgrinjajo oblaki prahu. Dobesedno, saj novi rezultati kažejo, da je projekt BICEP2 v resnici meril delce medzvezdnega prahu in ne gravitacijskih valov, kar bi lahko lepo teorijo sesulo v - prah.

O težavah so v Nature pisali že maja. BICEP2 je meril polarizacijo fotonov v mikrovalovnem sevanju ozadja, in sicer razmerje med vrtinčasto B-polarizacijo in E-polarizacijo. Iz meritev so zaključili, da se je v zgodnji fazi vesolja le-to res hitro povečevalo (inflacija) in da je to povzročilo gravitacijske valove, ki so vir B-polariziranega...

Slo-Tech - Če si dovolimo na svet pogledati z izrazito antropocentričnimi očmi - kakor da bi mogli s kakšnimi drugačnimi! - ima vesolje dva velika problema. Kakor kažejo se naše meritve, je vesolje ravno, torej evklidsko, in ne sferično ali sedlasto. Z drugimi besedami, njegova ukrivljenost je enaka nič v okviru merske napake. Po drugi strani pa je vesolje zelo homogeno in povprečno, namesto da bi bili različni deli različnih temperatur in gostot. Kar se vesolja tiče, to nista nobena problema - takšno pač je. Predstavlja pa to problem za našo teorijo velikega poka, ki šteje takšne rezultate kot skrajno neverjetne.

Vesolje je veliko. Trenutno ocenjujemo, da so najbolj oddaljeni objekti v vesolju 46 milijard svetlobnih let...

Slo-Tech - Harvard-Smithsonian Center za astrofiziko je objavil prve rezultate (članek na arXivu), ki neposredno potrjujejo teorijo inflacije, po kateri se je vesolje v prvem delčku sekunde po velikem poku (od 10^-36 do 10^-32 sekunde) izjemno napihnilo in svojo prostornino povečalo vsaj za faktor 10⁷⁸. Ekipa na projektu BICEP2 je v mikrovalovnem sevanju ozadja zaznala gravitacijske valove, kar je korak k potrditvi pravilnosti teorije inflacije.

Mikrovalovno sevanje ozadja je najstarejša slika vesolja, ki jo imamo. Gre za ostanke svetlobe iz starosti vesolja 380.000 let, ko se je vesolje dovolj ohladilo, da so nastali atomi in je postalo prozorno. Pred to točko svetloba ni mogla uiti materiji, zato vesolje ni bilo prozorno. Takrat oddana svetloba pri rekombinaciji protonov in elektronov v...

Slo-Tech - Te dni je začel polno delovanje teleskop ALMA (Atacama Large Milimeter/sub-millimeter Array), ki so ga zgradili na planoti Chajnantor v čilski puščavi Atacama na nadmorski višini 5000 metrov. Uradna otvoritvena slovesnost je bila v sredo. Teleskop sestoji iz 66 radioteleskopov s premerom krožnika sedem ali dvanajst metrov, ki so postavljeni vsaksebi do največ 16 kilometrov, večinoma pa manj. Atacama je bila izbrana kot idealno mesto za tovrstna opazovanja vesolja, saj je na nadmorski višini 5000 metrov nad teleskopi le polovica atmosfere. Glavno prednost pa predstavlja izjemno suho podnebje, saj vlaga moti opazovanja v milimetrskem in podmilimetrskem spektru, ker tam...

Slo-Tech - Po izteku ameriškega vesoljskega programa Space Shuttle je Rusija postala glavna vesoljska sila na svetu, ki ima edina delujočo tehnologijo za polet človeka v vesolje. Ker to pomeni, da bodo izstrelitve sojuzov pogoste, Rusija gradi novo izstrelišče v Francoski Gvajani blizu ekvatorja, ki bo začelo obratovati že to jesen.

Rusko izstrelišče se gradi približno 10 kilometrov severozahodno ob obstoječega francoskega izstrelišča, ki ga izkorišča Evropska vesoljska agencija (ESA). Evropa je v rusko izstrelišče vložila 800 milijonov dolarjev, saj ga bodo uporabljali za izstrelitve tudi evropskih raket. Že jeseni, najpozneje oktobra, bodo z njega v orbito poslali dva satelita za evropski sistem navigacije Galileo. Zato prav v...

Space - Lokalne oblasti na Havajih so v petek, 25. februarja, izdale Univerzi na Havajih dovoljenje za gradnjo doslej največjega in namodernejšega teleskopa. Teleskop je skupni projekt ZDA, Kitajske, Indije, Japonske in Kanade. Brez zapletov sicer ni šlo, saj nekateri domačini smatrajo vulkan Mauna Kea, kjer naj bi bil teleskop postavljen, za sveto zemljo. Vseeno se je na koncu vse skupaj ugodno končalo. Teleskop se bo tako pridružil 13 drugim teleskopom, ki že stojijo na tej lokaciji. Za alternativno lokacijo je bil izbran vrh Cerro Armazones v Čilu, vendar je v letu 2009 prevladala odločitev za Mauna Keo. Gradnja se bo tako lahko začela naslednje leto, teleskop pa bi naj začel delovati leta 2020. Nova naprava bo namenjena opazovanju neba v različnih spektrih, in...

BBC - Britanski raziskovalci z Univerze v Surreyju se pripravljajo na izstrelitev androidnega pametnega telefona v vesolje, da bi preverili, ali uspešno deluje tudi v vakuumu, ekstremnih temperaturah in izpostavljen sevanju. V vesolje ga bodo poslali skupaj s štiri kilograme težkim nanosatelitom v okviru misije STRaND-1 (Surrey Training Research and Nanosatellite Demonstration). Šlo bo za običajen pametni telefon, ki stane okoli 300 funtov, pri čemer pa točne znamke niso želeli izdati.

Preizkusi, ki so jih izvedli na Zemlji, so pokazali, da bi telefon moral delovati tudi v vakuumu in izpostavljen sevanju, kot ga pričakujejo v orbiti. Pravilno delovanje telefona v vesolju bo nadziral računalnik na Zemlji in če bo deloval brez napak, ga bodo uporabili za krmiljenje...

BBC - Včeraj ob 19.39 uri po srednjeevropskem času so z izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani z raketo Ariane 5 izstrelili satelit Hylas-1, ki bo namenjen izključno zagotavljanju širokopasovnega dostopa do interneta približno 350.000 uporabnikom. Ko se bo po nekaj tednih dokončno namestil v geostacionarno orbito 36.000 kilometrov nad površjem, bo začel delovati v pasu K_a in omogočal dostop do interneta prebivalcem v odročnejših predelih Evrope. Pokrival bo 22 držav zahodne in osrednje Evrope.

Izgradnja in izstrelitev celotnega projekta Hylas bosta stali predvidoma 120 milijonov evrov. Prvo sta izvajali portsmouthsko podjetje EADS Astrium in bangalorski Antrix, drugo pa ESA. Na isti raketi so v orbito sicer poslali še...

ESA - Evropska vesoljska agencija (ESA) je v vesolje izstrelila satelit Planck lanskega maja, četrt leta pozneje pa se je utiril v orbito okrog točke L2, od koder snema vesolje. Po približno pol leta potovanja in umerjanja instrumentov je ob koncu preteklega leta začel resno delati in do danes je napravil že nekaj izvrstnih posnetkov - mnoge smo predstavili tudi na naših straneh.

ESA je včeraj ponosno sporočila, da je Planck sestavil svoj prvi panoramski posnetek neba, kot ga vidi iz svoje orbite. V ospredju se bohoti Rimska cesta in vodoravna linija zvezd na sredi je galaktičen glavni disk. Opazimo tudi vrelce hladnega prahu nad in pod diskom, kjer se rojevajo nove zvezde. Ozadje na skrajnem zgornjem in spodnjem robu posnetka pa je...

ESA - Satelitu Planck, ki lebdi v vesolju približno 1,5 milijona kilometrov od Zemlje in se giblje po Lissajousovi orbiti okrog točke L2, nekoliko vestneje sledimo, ker je evropskega porekla. Te dni je Evropska vesoljska agencija (ESA) objavila posnetke medzvezdnega prahu, ki jih je Planck posnel v našem osvetju. Posnetki kažejo vlaknasto zgradbo prahu v sončevi okolici, tj. do okrog 500 svetlobnih let daleč. Lokalna vlakna so povezana z Rimsko cesto, ki je rožnata proga na spodnji polovici posnetka. Medzvezdni prah so majhni delci, skupki veliki od nekaj molekul do 0,1 milimetra.

Slika, ki jo je ESA izdala, je umetno pobarvana....

ScienceDaily - V zadnjih dneh astronavti odkrivajo različne spojine v vesolju, najsi bodo relativno blizu Zemlje ali povsem na drugem koncu. Ta teden so pomemben doprinos k poznavanju Lune dodali Indijci, saj njihova misija Chandrayaan 1 (v hindijščini to pomeni potovanje na Luno) na Mesecu našla vodo. In to ne malo, saj so odkrili več kot 40 malih kraterjev z lednimi depoziti. Skupno gre za več kot 600 milijonov kubičnih metrov vode v kraterjih s premerom do 15 kilometrov, ki ležijo v stalni senci....

RTV Slovenija - Slovenija je v petek v Noordwijku na Nizozemskem z Evropsko vesoljsko agencijo podpisala tako imenovani ECS-sporazum, s čimer je dobila status sodelujoče partnerice (ECS oz. European Cooperating State). Pred poldrugim letom, 28. maja 2008, je Slovenija storila prvi korak v približevanju Evropski vesoljski agenciji (ESA), ko je podpisala sporazum o sodelovanju. Novi sporazum je druga stopnička na poti do polnopravnega članstva, za katerega lahko država zaprosi po petih letih sodelovanja. Sedanji status Sloveniji omogoča sodelovanje v vseh njenih programih razen osnovnega tehnološko-raziskovalnega, medtem ko je finančna obveznost bistveno nižja kot je ta za polnopravne članice.

Članice ESA so vse...

ESA - Evropska vesoljska agencija je maja uspešno izstrelila satelit Herschel, ki je prilezel do točke L2, od koder zre v vesolje. Testne posnetke smo že videli, sedaj pa se začenja resno delovanje. Prvi rezultat je fotografija planetarne meglice v ozvezdju Orla, kjer se prav ta hip (točneje rečeno, ta hip nas dosega svetloba tistega časa) intenzivno rojevajo nove zvezde. Na slikah je z nekaj interpretacije videti 700 kondenzacij prahu in plinov, ki bodo sčasoma postali zvezde. Sto naj bi jih bilo že v zadnjem stadiju tako imenovanih protozvezd, ki bodo zasijale vsak trenutek. Poleg tega so v...

ESA - Maja je Evropska vesoljska agencija (ESA) uspešno izstrelila teleskop Herschel, ki bo krožil okrog točke L2 in slikal vesolje. Prve testne slike smo videli že junija, sedaj pa je kalibracija instrumentov zaključena, tako da je Herschel obrnil objektiv proti lastni galaksiji. Sliko, ki jo vidite spodaj, je posnel s sočasno uporabo instrumentov SPIRE (Spectral and Photometric Imaging Receiver) in PACS (Photodetecting Array Camera and Spectrometer), obarvana pa je seveda umetno. Modra označuje pas 70 µm, zelena 160 µm (ti dve posname PACS), rdeči pa so vsi pasovi SPIRE...

ESA - Ta teden je teleskop Herschel po mesecu dni potovanja v orbito L2 odvrgel zaščitni pokrov s svojega objektiva in začel kalibracijo. Za prve posnetke je svojo optiko usmeril proti galaksiji M51 in posnel nekaj zanimivih fotografij, ki jih je Evropska vesoljska agencija končno razkrila javnosti. Objavljeno sliko je Herschel posnel v daljnem delu IR-spektra, obarvana pa je takole: 160 mikronski pas rdeče, 100-mikronski zeleno in 70-mikronski modro. Primerjava istega posnetka, ki ga je pred meseci posnel Spitzer, s Herschlovim kaže, da je nova pridobitev prinesla bistveno boljšo ločljivost z več...

BBC - Pred natanko enim mesecem je Evropska vesoljska agencija v vesolje uspešno poslala teleskopa Herschel in Planck. Teleskop Herschel še vedno potuje na točko L2, ki je od Zemlje oddaljena poldrugi milijon kilometrov, in je dobro izhodišče za opazovanje, ker gre za eno izmed petih točk, kjer je predmet nepremičen relativno na dvoje teles (v tem primeru Zemljo in Sonce). Prednost L2 pa je še delna zaščita pred Sonce, saj leži blizu Zemljine sence.

Ta vikend so Herschlu poslali z Zemlje poslali navodilo, naj odvrže varovalno loputo, ki je ščitila notranjost instrumenta. Dva pirotehnična zapaha sta več kot dve leti držala s superfluidnim helijem hlajen instrument popolnoma izoliran, da bi preprečila kontaminacijo. Za uspešno opazovanje...

BBC - Včeraj nekaj po petnajsti uri po srednjeevropskem poletnem času je Evropska vesoljska agencija (ESA) z izstrelišča v Kourouju v Francoski Gvajani uspešno izstrelila teleskopa Herschel in Planck. V orbito ju je ponesla raketa Ariane 5. Teleskopa sta skupaj s celotnim programom stala 1,9 milijarde evrov, tako da gre za najdražji tovor, ki ga je kdaj koli ponesla v vesolje ena sama evropska raketa.

Prihodnja dva ali tri mesece bosta teleskopa potovala na svoji mesti, ki sta v orbiti, oddaljeni 1,5 milijona kilometrov od Zemlje. Herschel je pravi velikan, saj meri premer njegovega glavnega zrcala 3,5 metra, ker je celo več od Hubblovega. Tako ogromen instrument bi tehtal mnogo preveč, zato so razvijalci njegovo težo zvito zmanjšali na 350 kg z gradnjo iz...

NASA - Če bo šlo vse po načrtih, naj bi NASA danes s floridskega Cape Canaverala v vesolje izstrelila Atlantis. Raketoplan bo opravljal misijo STS-125, ki predvideva servisiranje Hubblovega teleskopa. V enajstih dneh, kolikor naj bi jih sedemčlanska posadka prebila v vesolju, naj bi opravili pet vesoljskih sprehodov in namestili dva nova instrumenta, popravili dva nedelujoča in opravili še nekaj drugih vzdrževalnih del, s čimer naj bi Hubble brez nadaljnjih posegov zdržal do leta 2014. To bo ena redkih misij, pri kateri astronavti ne bodo obiskali Mednarodne vesoljske postaje.

Prav zamenjava modula SIC&DH (Science Instrument Command and Data Handling Unit) je razlog, da bodo misijo izvedli šele sedaj. Prvotno zamišljeni datum je bil september 2008, a se je nekaj dni...

NASA - Včeraj zgodaj zjutraj po srednjeevropskem času, ko je bil na ameriški celini še petek, je z raketo Delta II z izstrelišča Cape Canaveral na Floridi poletel teleskop Kepler. Gre za prvo napravo, ki bo sposobna iskati Zemlji podobne planete zunaj našega osončja. Naslednja tri leta in pol bo Kepler preiskoval manjšo zaplato v Rimski cesti, kjer bo poskušal dognati, kako pogosti so dejansko Zemlji podobni planeti v vesolju. Kepler bi sicer moral v vesolje poleteti že dan...

Slashdot - Južna Koreja oz. njihova komisija za komunikacije (KCC) je predstavila nov načrt, ki naj bi vsem državljanom ponudil širokopasovni dostop do interneta s hitrostjo en gigabit na sekundo. Mimogrede bodo še telefonsko omrežje nadgradili na IP-telefonijo, saj bo prepustnost več kot zadostna. Vse skupaj naj bi stalo okrog 19 milijard evrov, od česar bo proračun prispeval štiri odstotke, ostalo pa bodo primaknila privatna podjetja - raznorazni telekomi. V teh težkih časih bo pozitiven učinek tudi nastanek novih delovnih mest, saj jih zaradi projekta načrtujejo kar 120.000.

Slashdot - Evropska vesoljska agencija je včeraj uspešno izstrelila svojo novo tovorno raketo, ki bo skrbela za oskrbovanje mednarodne vesoljske postaje. Posebnost nove rakete, imenovane po pisatelju Jules Verne-u je, da je prva na svetu, ki se lahko popolnoma avtomatsko in v skladu z vsemi veljavnimi standardi priključi na ISS. ATV ali avtomatsko transportno vozilo je največje in najbolj kompleksno vesoljsko plovilo, ki ga je razvila ESA in lahko nosi 45 kubičnih metrov tovora v skupni teži 7,4 tone.



Sam skladiščni modul temelji na modulu Columbus, je trikrat večji in se ponaša s trikrat večjo nosilnostjo kot ruski vrstniki, sistem za priključitev pa je zgrajen v Rusiji in temelji na podobnih sistemih, kot so v...

The Register - V Franciji so se začeli pripravljati na izstrelitev vesoljskega teleskopa, ki sliši na ime COROT. Namen samega teleskopa je iskanje novih planetov na oddaljenih zvezdah. Za razliko od vseh do sedanjih takih poskusov pa bo ta satelit iskal trdne, Zemlji podobne, planete.

Visoko nad motnjami zemljine atmosfere bo ta teleskop iskal rahlo zatemnitev zvezd, ki je posledica prehoda planeta preko zvezdinega diska. Sposoben je zaznati eno stotisočinko spremembe svetlosti zvezde, zahvaljujoč tehnologiji razviti pri ESA. COROT nameravajo izstreliti decembra tega leta. Podrobnosti so na The Register.

Slo-Tech - 3. oktobra tega leta se je Švedska Kraljeva akademija za znanost odločila, da letošnjo Nobelovo nagrado za področje fizike podeli raziskovalcema Johnu C. Mather iz Nase in Georgu F. Smoot iz Univerze v Kaliforniji za odkritje anizotropije v mikrovalovnem sevanju vesolja.

Mikrovalovno sevanje ozadja je ostanek prvotne slike vesolja, ko je materija postala prosojna za elektromagnetno sevanje. Do danes se je vesolje že tako ohladilo, da temperatura tega sevanja znaša le še 2,7 K. Mikrovalovno sevanje ozadja prihaja bolj ali manj homogeno iz vseh strani neba, njegovo detajlno sliko pa je posnel satelit COBE, izstreljen leta 1989. Iz te slike pa vseeno vidimo, da sevanje ni popolnoma homogeno. Območja z malo krajšo valovno dolžino so "vroče" točke v prvotnem vesolju, ki predstavljajo zametke...

The Register - V Alabami so se začela dela na novem vesoljskem teleskopu, tokrat poimenovanem po Jamesu Webbu. Projekt sploh ne bo poceni, saj je samo hala, v kateri bodo sestavili zrcalo, stala 1,2 milijona ameriških dolarjev.

Glavno zrcalo bo imelo 6,5 m v premeru in bo sestavljeno iz osemnajstih 1,2 m velikih šestkotnih kosov. Zanimivo je, da bo imelo celotno zrcalo precej manjšo maso od Hubblovega, čeprav slednje meri v premeru samo 2,4 m. Skrivnost je v posebnem načinu obdelave berilija med izdelavo kosov, ki zmanjša maso posameznega kosa kar za 92 %.

Na žalost s podatki o ostalih specifikacijah teleskopa precej skoparijo, znano je le, da bi ga naj izstrelili nekje v letu 2011.

Izvorna novica.

Space - Da, znanstveno-fantastične zgodbe tipa Vojne zvezd ali Zvezdnih stez se bodo lahko kaj kmalu uresničile, vsaj kar se tiče energetskih ščitov, ki varujejo enormna vesoljska plovila pred raznimi laserskimi izstrelki, meteoriti in podobnimi vesoljsko pogojenimi letečimi predmeti.

Nasa namreč pospešeno razvija več vrst varovalnih ščitov za njihove vesoljske ladje in posadko, ki bodo človeška življenja in občutljive inštrumente varovala pred kozmičnim sevanjem, zadetki majhnih delcev v vesolju in morda celo pred napadom pobesnelih "Marsovcev".Plovila bodo v prihodnosti verjetno lahko ščitila elektromagnetna sevanja, oziroma elektrostatični izviri, ki bodo odbijali tiste elektrone ter protone, ki bi sicer brez ovir prileteli naravnost v...