» »

Kako hitro se vesolje širi?

Kako hitro se vesolje širi?

Prasevanje, kot ga je izmeril Planck

Slo-Tech - Rezultati meritev s teleskopom v Atacami (ATC, Atacama Cosmology Telescope), ki so bile izvedene v letih 2013-2016, so bili ta teden objavljeni v dveh rokopisih na arXivu. S teleskopom so merili mikrovalovno sevanje kozmičnega ozadja oziroma prasevanje, ki je najbolj zgoden ostanek mladega vesolja, ki ga lahko neposredno opazujemo. Prasevanje je posledica dogodka, ko je bilo vesolje staro 380.000 let (danes je 13,8 milijarde let), saj so se tedaj protoni in elektroni spojili v atome, vesolje pa je postalo prepustno za svetlobo. Tista iz tistega časa je danes že zelo medla in zamaknjena, a jo še vedno lahko opazujemo kot šibko prasevanje.

Z merjenjem prasevanja, ki ni povsem enakomerno razmazano po vsem nebu, dasi so razlike ranga 0,03 K, je možno izračunati nekatere značilnosti vesolja. Med njimi poleg starosti, strukture in gostote snovi tudi hitrost širjenja. To imenujemo Hubblova konstanta in do danes ni zadovoljivo izmerjena. Tu ne govorimo o malenkostni razliki, ki bi bila posledica nenatančnih meritev, temveč o fundamentalnem vprašanju, ali je Hubblova konstanta 67 ali 74. Vrednost predstavlja, za koliko kilometrov na sekundo se hitrost širjenja poveča vsakih 3,26 svetlobnih let (to je en parsek). Oddaljeni predmeti se namreč oddaljujejo hitreje.

Ko je Evropska vesoljska agencija v letih 2009-2013 temeljito izmerila prasevanje s teleskopom Planck in ugotovila, da je Hubblova konstana približno 67. Tudi meritve z ACT so sedaj dale podobno vrednost. Problem pa je, da iz prasevanja Hubblove konstante ni možno neposredno dobiti, temveč jo je treba posredno izračunati. Lahko pa jo izmerimo tako, da opazujemo galaksije in zvezde dovolj blizu, pri čemer se osredotočimo na zvezde, ki svetijo s predvidljivo in napovedljivo močjo (gre za supernove Ia, ki so vedno enake). Iz teh meritev je Hubblova konstanta 74. Raziskovalci so upali, da bo ACT dal vrednost, ki bo bliže 74, a je le okrepil napoved iz Plancka (le 0,3-odstotna razlika). Ko postajajo metode natančnejše, obe vrednosti lezeta vsaksebi, namesto da bi se približevali.

Sedaj imajo namreč prvikrat dovolj natančni meritve, da je razlika med njima večja od natančnosti meritve. V obratnem primeru bi lahko bili prepričani, da smo Hubblovo konstanto res zadeli, saj bi imeli dve popolnoma različni metodi, ki bi dali podoben rezultat. A ga ne. Zato si sedaj astronomi belijo glavo z vprašanjem, kaj je narobe. So napačne predpostavke pri merjenju prasevanja? So standardne zvezde manj standardne? Ali pa je vesolje fundamentalno drugačno, kakor smo mislili, da je.

8 komentarjev

Lonsarg ::

Skratka če prav razumem so vrednosti oddaljevanja drugačne če merijo sevanje ozadja kot pa če merijo direkt razdalje svetlih zvezd. Morda pa težje stvari hitreje pospesujejo narazen? :)

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Lonsarg ()

Jarno ::

IMO bi lahko odgovore dobili posredno, ključno pa je lahko razumevanje temne materije in temne energije.
#Lewdy Kure pepelaugh

krneki ::

vsakih 3,26 milijona svetlobnih let (to je en parsek)

3,26 svetlobnih let, ne 3,26 milijona svetlobnih let.

Silici ::

Kaj pa če je dark energy preprosto začetni proces "big bang" ki se ponavlja z "neizgorelim" ostanki prvega big banga?

filip007 ::

Vesolje je ena simulacija in se širi kot neko mesto.
Get off the phone.

Zgodovina sprememb…

  • odbrisal: BigWhale ()

wajdouc ::

@filip007 Napačna analogija. Se ne širi rob ampak sam prostor. Lahko se predstavlja tako: vzemi poljubno razdaljo in jo pomnoži s hitrostjo širitve. Za preprost primer vzemimo, da je to 1% na leto. Večja kot je razdalja do merjenega objekta, hitreje se bo le-ta oddaljeval. Ker se med nami in merjenim objektom ustvarja dodaten prostor.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: wajdouc ()

elfin ::

67 ali 74 km/s na mega parsek.

Jarno ::

Še najbolj fascinantna pojavnost je ne-tako-ničen-prostor, katerega pa še niso uspeli korektno modelirati.
Strukture, ki jih skupaj držijo sile, ohranjajo/spreminjajo razdaljo v skladu s teorijami, ki ne vključujejo širjenje prostora.
Torej prilika s kolesom odpade...:(

Vseeno pa so kot rozine v vzhajajočem kruhu npr. galaksije, med katerimi ni dovolj gravitacijske interakcije.
#Lewdy Kure pepelaugh


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Gravitacijskih valov za zdaj ni

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
247293 (5531) Looooooka
»

Podeljena Nobelova nagrada za fiziko 2006

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
93151 (2727) gzibret
»

Vesolje je večje?

Oddelek: Znanost in tehnologija
201707 (991) keber
»

Konec vesolja (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
1209483 (7492) CaqKa
»

Teleskopi z velkimi zrcali- vprašanje

Oddelek: Znanost in tehnologija
191866 (1533) Thomas

Več podobnih tem