Slo-Tech - Na Islandiji so aretirali 11 ljudi, ki jih sumijo povezave s štirimi velikimi tatvinami med lanskim decembrom in januarjem. V teh tatvinah je bilo ukradenih 600 posebej sestavljenih strežnikov, ki so bili namenjeni rudarjenju kriptovalut. Specializirana oprema, ki so jo ukradli, je vredna približno dva milijona evrov, kar je po besedah islandske policije največja tovrstna kraja v zgodovini države. Olafur Helgi Kjartansson s policijske uprave Reykjanes je dejal, da vse kaže na dobro organizirano hudodelsko združbo. Za dva izmed aretiranih je sodnik odredil pripor.

Islandija je zelo priljubljena država za rudarjenje kriptovalut, saj ima na voljo obilico poceni elektrike, hkrati pa nizke temperature ozračja olajšalo hlajenje računalnikov. Na Islandiji so...

Guardian - Najbolj znan in najuspešnejši prehod javne administracije na odprtokodno programsko opremo je gotovo münchenski projekt, ko so v devetih letih zamenjali Microsoftov operacijski sistem in pisarniški paket na približno 15.000 računalnikih in privarčevali več milijonov evrov. Podobne zamisli imajo tudi Britanci, ki želijo za začetek zamenjati Microsoftov Office z odprtokodnim Open Officeom.

Britanska vlada je ugotovila, da so v javnem sektorju od leta 2010 za licence za Office zapravili okrog 200 milijonov funtov. Te stroške želijo sedaj zmanjšati s prehodom na Open Office, hkrati pa želijo vpeljati odprte standarde za dokumente (ODF).

Poudarjajo, da v Veliki Britaniji javnemu sektorju programsko opremo še vedno dobavlja in...

Google News - Islandski parlament je včeraj soglasno s samo enim vzdržanim glasom sprejel Islandsko moderno medijsko iniciativo, zaradi katerih naj bi Islandija postala varen pristan za preiskovalno novinarstvo. Z njimi od vlade zahtevajo pripravo zakonodaje, ki bo okrepila zaščito novinarjev in jih ščitila pred sodnimi procesi zaradi njihovega poročanja v tujih državah. Na ta način želijo v državo pritegniti več internetnih medijev in podatkovnih centrov, ki bi državo lahko uporabili kot sedež zaradi zelo močne zaščite svobode govora.

Veliko pozornosti so islandski mediji pritegnili predlani, ko se je sesula tamkajšnja ekonomija. Ker so vso gnilobo domačega finančnega sistema odkrili le tuji novinarji, so se je pojavili očitki, da je odnos med domačimi...

Ubuntu.si - Kot poročajo na Profy.com, je rusko ministrstvo za šolstvo objavilo razpis za izobraževanje učiteljev za delo z odprtokodnim programjem. V okviru razpisa v vrednosti 4 milijone USD, naj bi okrog 60.000 ruskih učiteljev naučili nameščati in uporabljati odprtokodno programsko opremo, izobrazili pa bodo tudi tutorje, ki bodo šolam pomagali reševati težave pri prehodu. Ob koncu izobraževanja bodo učitelji morali opraviti tudi izpit.

Po načrtih ruskega ministrstva za šolstvo, naj bi ruske šole na odprto kodo prešle že leta 2010, vsem šolam pa so tudi že razdelili namestitvene CD-je z Linuxom.

Vprašanje sicer, če bo šel prehod tako gladko, kot načrtujejo, vsekakor pa gre za korak v pravo smer. Slovensko ministrstvo za šolstvo pa se vsaj zaenkrat s takšnimi "malenkostmi" ne ubada...

Slo-Tech - Islandska nacionalna TV je prejšnji teden predvajala oddajo z naslovom Nýtt kerfi sparar milljónir (Novi sistem prihrani milijone).

V oddaji so prikazali primer tehniške šole v severni Islandiji, ki je s prehodom na Ubuntu Linux prihranila 5 milijonov islandskih Kron (27.706 EUR). Predstavniki šole so pri tem izpostavili tudi dejstvo, da pri prehodu ni bila potrebna menjava nobene strojne opreme, niti niso nastali drugi dodatni stroški. Na koncu oddaje so k podobnim prehodom pozvali še ostale javne ustanove.

Ena lastovka še ne prinese pomladi, a kljub temu ne gre za...

ComputerWorld - Marketinško obmetavanje Microsoft in Appla z blazinami se nadaljuje. Po treh protijabolčnih reklamah iz Redmonda so tokrat v resni raziskavi izračunali, da se nakup Applov enostavno ne splača - ker vas Apple obremeni s skritim davkom, ki da traja še dolgo po samem nakupu.

Finančno so podprli belo knjigo (PDF), v kateri je Roger L. Kay ugotovil, da so Applovi računalniki precenjeni. Po njihovih izračunih bi štiričlanska družina v obdobju petih let plačala 3.367 dolarjev, če bi kupili Mace namesto PC-jev z Windows. V izrazito promicrosoftovskem tekstu avtor ustreli kar nekaj kozlov, med drugim denimo predpostavi, da bo naša družina zapravila na stotine dolarje za programsko opremo za Mace, kot je Mac Office Home and Student, medtem ko ta strošek za PC-je prezre.

Nekaj drugih analitkov se je na trditve odzvalo z nejevero. Priznavajo, da je strojna oprema za Mace, če jo primerjamo s tisto za PC-je, nekoliko dražja, a še zdaleč ne pridemo do omenjenih številk, če se posebej ne...

Ars Technica - Kot poročajo na ArsTechici je francoska policija, ki se je leta 2004 odločila za prehod na Linux prihranila že 50 milijonov EUR.

Prehod so začeli leta 2005 in najprej so MS Office nadomestili z OpenOffice.org. Sledila je zamenjava še ostale programske opreme, vključno z brskalnikom Firefox in odjemalcem e-pošte Thunderbird.

Potem je leta 2006 prišla Vista in francoska policija se je namesto na Visto raje odločila migrirati na Ubuntu. Razlog za migracijo je bila ocena, da jim prehod na Visto ne bo prinesel bistvenih prednosti, poleg tega pa jim je Microsoft povedal, da bi bilo za prehod potrebno izobraževanje uporabnikov.

Francoska policija je tako izvedla testni prehod na Ubuntu. Za začetek so prehod izvedli na 5.000 delovnih postajah, prehod sam pa je bil zelo enostaven. Do konca leta načrtujejo še prehod 15.000 delovnih postaj do leta 2015 pa nameravajo Linux namestiti na vseh 90.000 računalnikih. Ugotavljajo, da ima Linux številne prednosti, med drugim tudi enostavnejšo...

Slo-Tech - Smári McCarthy. projektni vodja Icelandic Innovation centra, član upravnega odbora Icelandic Society for Digital Freedoms ter član islandske skupine Wikipedistov je pred nekaj dnevi na svojem blogu objavil zanimivo razmišljanje o vplivu Microsofta na islandsko ekonomijo.

Povsod po svetu, enako tudi na Islandiji, Microsoft svojih licenc ne prodaja neposredno podjetjem in ostalim končnim kupcem, pač pa to počnejo preko svojih partnerjev (Microsoft Certified Partners). MCP so tako glavni lokalni zagovorniki Microsoftove programske kode, ki prodajajo, reklamirajo in lobirajo v svojem lokalnem okolju.

A licence se prodajajo za obdobje treh let, podjetja pa licence plačujejo na letni ravni. Zadeva lepo poteka, dokler na trgu ni velikih pretresov. A pretresi so, so tudi krize in Islandija je v času aktualne finančne krize doživela pravi ekonomski kolaps. Številna podjetja so bankrotirala, zato licenc ne morejo plačati.

A to se Microsofta ne tiče. On namreč ni prodal licenc podjetjem,...

BBC - Britanska vlada je napovedala, da bo pospešila prehod na odprtokodno programje v javni upravi. Tom Watson, minister za informacijsko družbo (minister for digital engagement), je dejal, da bodo odprti kodi dali povsem enako startno pozicijo, kot jo ima zaprta, za njeno uporabo pa se bodo odločili v tistih primerih, ko bo ponudila več ali enako za svoj denar. Poudaril je, da je izjemno pomembno, da se javne ustanove ne zaklenejo v lastniško programje (vendor lock-in), in da ima odprta kodo veliko prednost, saj jo je moč spreminjati in prilagajati brez licenčnih omejitev.

Simon Phipps iz Suna pozdravlja odločitev in dodaja, da zapravljamo ogromne količine denarja za licence in obljube, namesto da bi zahtevali pravo vrednost. Nekateri viri ocenjujejo, da bi lahko Britanci s popolnim prehodom na odprto kodo prištedili do 600 milijonov funtov letno. Tudi v Ingresu, ki nudi podporo za odprto kodo (in si tako obeta kakšen funt več), sprejemajo napovedi z velikimi upi.

In kaj točno...

Reuters - Zadnji trend, ki je zajel države po svetu, je očitno razvoj lastnega operacijskega sistema ali vsaj svoje distribucije Linuxa, ki naj bi jim omogočila neodvisnost od ameriške dobre volje. Kitajcem in Rusom bodo sledili tudi Kubanci. Reuters poroča, da je Kuba ta teden izdala svojo verzijo Linuxa, ki se imenuje Nova.

Ob predstavitvi na konferenci v Havani so oblasti izpostavile željo, da bi ta distribucija zamenjala Microsoftovo programsko opremo na večini računalnikov na otoku. Pravijo, da je uporaba zaprte kode problematična, ker utegnejo imeti ameriške obveščevalne službe dostop do izvorne kode. Ironično je, da ameriški embargo seveda večini otežuje legalen nakup Microsoftovih programov na Kubi, tako da si lahko mislimo, kako so do njih prišli. Vladne službe in univerze že sedaj v veliki meri uporabljajo Linux, so dejali, problem pa predstavljajo državna podjetja, kjer se bojijo težav z združljivostjo. V petih letih naj bi se na Linux preselilo petdeset odstotkov računalnikov,...

Slashdot - Prejšnji mesec je na spletu zaokrožila novica, da se Rusija pripravlja na izdelavo lastnega operacijskega sistema, ki bo osnovan na Linuxu, s čimer se želijo rešiti izpod Microsoftovega jarma.

Zdaj je znanih nekaj več podrobnosti o projektu. Za zdaj najverjetnejši kandidat je Fedora, saj so Rusi organizirali sestanek z Wernerjem Knoblichom, podpredsednikom divizije EMEA (Evropa, Bližnji vzhod, Afrika) Red Hata, kjer so govorili o razvoju proste programske opreme v Rusiji. Beseda je tekla o ustanovitvi posebne ruske skupine razvijalcev Ruske Fedore, ki bi bila odskočna deska za razvoj lastnega operacijskega sistema.

Slashdot - Če se še vedno zagriženi uporabniki zaprtokodne in lastniške programske opreme še tako upirajo neizbežnosti, odprtokodna programska oprema vse bolj pronica v vsakdanje življenje in uporabo. Najnovejši dokaz zmožnosti odprtokodne programske opreme je tako izdelava spominskega bančnega kovanca za pet evrov, ki je bil na nadtečaju na Nizozemskem izbran kot zmagovalni predlog.


Za naslov tečaja je Nizozemsko finančno ministrstvo izbralo temo "Nizozemska in arhitektura", izbrano delo pa iz imen najbolj znanih nizozemskih arhitektov (glede na velikost razvrščeni po priljubljenosti v spletnem iskalniku Yahoo) sestavlja glavo kraljice Beatrix. Večinoma je bil kovanec izdelan s Python-om, vendar je bilo za končne popravke potrebno uporabiti še Gimp, Inkscape, Phatch,...

Večer - Spletni Večer je 2. februarja objavil članek v katerem navaja, da je slovenska država z Microsoftom obnovila pogodbo Enterprise Agreement. Država se je torej odločila za MS Office, in sicer na podlagi študije, ki pa je novinarjem Večera niso hoteli posredovati (ogledali naj bi si jo lahko le na sedežu ministrstva, ker da sodi med avtorska dela). Novinarji Večera so se pritožili pooblaščenki za dostop do informacij javnega značaja in poročilo končno le prejeli.

Za kaj točno gre?

V dokumentu "Primerjava ekonomske upravičenosti nabav pisarniške zbirke za potrebe državnih organov RS" je v prvem poglavju zapisano da "po do sedaj preverjenih lastnostih pisarniška zbirka OpenOffice.org porabi več pomnilnika na delovni postaji in se tudi opazno počasneje nalaga, kar predstavlja manjšo pomankljivost", ter da "še vedno pa obstaja nerazrešen največji problem, to pa je prenosljivost dokumentov med obema pisarniškima zbirkama". V nadaljevanju je pojasnjeno, da OpenOffice.org ponuja delno...

SiOL - Nemci so zaradi varčevanja, ki mu gotovo botruje tudi svetovna gospodarska recesija previdni na vseh nivojih državne in lokalne oblasti. Pred letom dni se je Nemška vlada odločila za večjo uporabo programske opreme z odprto kodo, danes pa slednjo uporablja že več deset tisoč uradniških računalnikov. V prihodnje bodo uporabljali Linux SuSE, čeprav v nekaterih delih države še niso rešili vprašanja, ali uporabljati Linux SuSE in pisarniški paket OpenOffice ali pa Windows s paketom Office. K boljšemu položaju Microsofta v Nemčiji ni pripomogel niti obisk enega od šefov ameriškega giganta -- Stevea Ballmerja.

Slovenska država pa se v tem času pripravlja na podpis krovne pogodbe EA (enterprise agreement) med državno upravo in Microsoftom. Po zagotovilih Centra vlade za informatiko ( CVI) smo si izborili boljše finančne pogoje kot v preteklosti, boljše pogoje za slovenske pogajalce kot v drugih državah pa potrujejo tudi pri Microsoftu. Posel dober, vsi zadovoljni, bi rekli? No, pa...

The Register - Zaskrbljujoče ali obetajoče? Danski Navision, sicer znan predvsem po svojih razvojnih okoljih Navision in Navision Financials, namenjenima predvsem finančnim transakcijam, je bil za $1.3 MRD prodan Microsoftu.

Klik! Ali to pomeni konec pregovorne kvalitete danske mečine ali konec pregovorne ne-kvalitete Microsoftove mečine?