Veliko pozornosti so islandski mediji pritegnili predlani, ko se je sesula tamkajšnja ekonomija. Ker so vso gnilobo domačega finančnega sistema odkrili le tuji novinarji, so se je pojavili očitki, da je odnos med domačimi mediji in politiko postal preveč ležeren. Z novo zakonodajo si želijo zaupanje v medije povrniti. V državi s 320 tisoč prebivalci je zaščita žvižgačev še posebej pomembna, saj se med seboj praktično vsi poznajo in zato ljudje ne upajo razkrivati umazanij. Nova zakonodaja jih bo dodatno zaščitila.
Joshua Benton, vodja Nieman Journalism Laba na harvardski univerzi, ostaja skeptičen do islandskih predlogov. Pozdravlja predloge, a pravi, da moramo počakati na končno realizacijo za oceno, kako uspešni bodo. Še zlasti je skeptičen nad zaščito novinarjev pred tožbami zaradi njihovega poročanja na tujih sodiščih - posebej popularna je Velika Britanija, kjer je zakonodaja v postopkih o blatenju imena in obrekovanja močno naklonjena tožeči strani - saj jo bo njegovem mnenju zelo težko doseči. Strinja se tudi Arthur Bright. Verjetnejša se zdi možnost, da bodo nekateri spletni mediji in podatkovni centri svoje delovanje prestavili na Islandijo. Wikileaks na primer trenutno svoje prispevke preusmerja prek Švedske, kjer je preiskovanje identitete anonimnega vira nedovoljeno. Sodelovali so tudi pri pripravi islandske iniciative.
