Slo-Tech - Protokol HTTP je dobil novo kodo za napako, ki nosi številko 451 in ob označevala napako pri dostopu do strani, ki so blokirane zaradi pravnih razlogov. Med kodami iz razreda 4xx je gotovo najbolj znana 404 Not Found, ki označuje neobstoječo stran, novouvedeni najbližja pa je 403 Forbidden, ki označuje stran, do katere nimamo pravice dostopa. V tem smislu je 451 ožja, bolj definirana verzija 403.

Število 451 ni izbrano naključno niti po vrstnem redu, temveč je referenca na distopični roman Fahrenheit 451. Pobudo za uvedbo nove kode je leta 2013 sprožil Tim Bray, ki je eden izmed soavtorjev originalnega standarda XML. Želel si je kode, ki bi izrecno označevali strani, ki so blokirane, ker kršijo zakone. IESG (Internet Engineering Steering Group) je te dni novo kodo potrdil, tako da čakamo le še RFC, lahko pa jo strani...

Slo-Tech - Pokrajina bi lahko navdihnila režiserje postapokaliptičnih filmov. Skozi pritlehen dim so se prebijale sence osamljenih domačih živali, ki so zatavale na smetišče Agbogbloshie - obsežen predel na obrobju Akre, glavnega mesta Gane. Med odvrženimi računalniškimi zasloni, zakopanimi tipkovnicami in razmetanimi trdimi diski so tekali otroci in pomagali staršem, ki so preiskovali elektronske odpadke in v košare nabirali vse, kar bo hotela odkupiti lokalna podružnica velike korporacije za predelavo odpadkov. Ostale kose pa so odvrgli, zakopali ali skurili na neštetih majhnih nedigitalnih kresovih.

Poti izrabljenih simbolov informacijske družbe so zelo slabo raziskane. Zahodni potrošniki vedo le, da so stari računalnik s podstrešja ali kleti dali nekam „stran“. Verjetno so ga na poseben dan pustili na dvorišču, od koder so ga odpeljali zbiralci nevarnih odpadkov. Ta računalnik je zamenjal nekaj zbirnih mest, se znašel na tovorni ladji in pristal nekje na obalah Afrike ali Kitajske. Če je...

Slo-Tech - Menedžerji in mladi tehnoposlovneži ne smejo brati samo poslovnih in marketinških knjig, je v pogovoru za Sobotno prilogo Dela povedal nekdanji vlagatelj in sedanji mentor Jerry Collona. Zanj je roman Veliki Gatsby F. Scotta Fitzgeralda še vedno eden najboljših zapisov o kapitalizmu 20. stoletja. V duhovni, zlasti budistični literaturi, je izvedel več koristnega kot v nekaj metrih priročnikov za podjetniško samopomoč. Zato so postale bralne terapije redna sestavina njegovega mentorskega dela.

Zaradi pomanjkanja časa in hudega glavobola, ki je pestil sogovornika, nisem izvedel, kakšne knjige predpisuje svojim varovancem. Vendar bi me njegov bralni seznam zelo zanimal, saj me je v zadnjem letu več ljudi vprašalo, kakšno branje bi morali poznati računalniški giki. Profesorji in asistenti so iskali svežo študijsko literaturo, nekaj deklet je izbiralo primerna darila za (gikovske) fante ali brate, novinarske kolege je zanimalo, kateri avtorji znajo poljudno, a tehtno razložiti...

Wired Blog - Ameriška vojaška razvojna agencija Darpa se ponovno loteva razvoja stvari, ki bi jih marsikdo uvrstil v domeno znanstvene fantastike. Po tem, ko so na njihovih natečajih uspeli razviti učinkovito umetno inteligenco za vodenje vozil, bo tokrat agencija poskušala razviti "radikalne nove postopke" za gašenje požarov - s poudarkom na besedi radikalno.



Če so se gasilci v preteklosti zanašali na različne kemikalije in mešanice le-teh za gašenje požarov, mnogo katerih je strupenih ali nevarnih za okolje (predvsem za ozonsko plast), namerava Darpa izkoriščati dejstvo, da so plameni v svojem bistvu hladna plazma iz prostih elektronov in počasnejših pozitivnih ionov. Večina plamenov namreč ne more obstajati brez stabilne...

Slo-Tech - Ko sem roman prebral na začetku Gimnazije (v rosnih devetdesetih), se mi je zdelo, da smo za vedno obvarovani totalnega nadzora v militarističnih državah. Velmožje so imeli polna usta spoštovanja človekovih pravic, svobode, zasebnosti, nadzora nad močjo države. Enake zanosne besede smo lahko slišali tudi pri vzhodnih sosedih, ki so se izvili izpod težkega škornja nadzora željnih oblastnikov. Zastave svobode so...

Slo-Tech - Devetdeseta leta prejšnjega stoletja so v filmski svet prinesla nekaj nenavadnih likov -- skrajne negativce, ki so jih režiserji s pomočjo humorja in visoke kulture prikazali kot nadvse simpatične možakarje. Tarantinovi morilci iz Šunda ali kultivirani ljudožerec Dr. Hannibal Lecter med ubijanjem citirajo Biblijo, si privoščijo kozarček izbranega chiantija in s svojimi žrtvami krešejo duhovite dialoge. Estetizacija nasilju odvzame ostrino in ga naredi skoraj sprejemljivega, lepim, izobraženim in poduhovljenim likom pa ljudje bistveno raje odpuščajo kot tistim, ki jih je narava kaznovala z obrazom prestopnika.

Tudi Aleks, glavni junak Burgessovega romana Peklenska pomaranča (1962) je »lep« petnajstletnik. Ko se svojo tolpo klati po neimenovanem nočnem mestu, z baletnim korakom obrca brezdomca, posili neznanko na njenem domu in ubije starko, v ušesih pa mu poplesavajo takti klasične (predvsem Beethovnove) glasbe. Svojih dejanj nikoli ne pojasnjuje ali jih opravičuje, »ultra...

Slo-Tech - Če bi se kdaj odločil slediti popotovanju svojega davkoplačevalskega tolarja, bi me ugotovitve zagotovo spravile v slabo voljo. Čeprav ta moj tolar počne marsikaj koristnega – vzdržuje ceste, zdravi bolnike in izobražuje potomstvo – žal tudi podpira ameriško mednarodno politiko in plačuje najrazličnejše norosti državnih uradnikov (lep primer je direktiva o nadomestilih) ali necivilizirane izpade parlamentarnih poslancev.

Ob podobni ugotovitvi si je ameriški pisatelj in filozof Henry David Thoreau sredi devetnajstega stoletja zastavil zelo tehtno vprašanje: kaj lahko stori državljan, ki se ne strinja z načinom, kako vlada zapravlja njegov davkoplačevalski denar. Svoj manifest je izoblikoval v eseju O civilni nepokorščini (1849), v katerem je zapisal, da državljanom sicer ni mogoče zapovedati družbeno koristnega delovanja, vendar je njihova moralna dolžnost, da se uprejo nesmiselnim, predvsem pa nepravičnim ravnanjem svoje vlade. To lahko storijo z zavračanjem sodelovanja pri...

Slo-Tech - Potem ko je okajeni kmet Jones, gospodar Graščinske farme, zvečer slabo zaprl duri hlevov, je Stari Major, z nagrado ovenčani beli merjasec, zbral vse živali te kmetije v skednju in jim oznanil, da je imel sanje. Vse zbrane živali so napeto prisluhnile modrim besedam.

Naj povemo brez strahu, je začel, naša življenja so bedna, garaška in kratka. Rojeni smo, hrane dobimo samo toliko, da nam duša ne uide iz telesa, in za delo sposobni se morajo napenjati do poslednjega atoma svoje moči. In v trenutku, ko naša koristnost premine, nas s sramotno okrutnostjo zakoljejo.

Ni pozabil dodati, da je zaradi ugodne klime in rodovitne zemlje treba razlog za takšno mizerno življenje iskati ne pri njih, pač pa pri tistih, za katere delajo – pri ljudeh. Človeška bitja nam ukradejo skoraj ves proizvod našega dela. Človek je edini resnični sovražnik, ki ga imamo! Odstranite človeka in odstranili boste temeljni vzrok lakote in garanja za vse večne čase! Zato je modri merjasec napovedal upor, ki bo...

Slo-Tech - Kaj je Fahrenheit 451? To je temperatura, pri kateri zagori knjiga in zgori. Je tudi simbol na čeladah gasilcev, ki skrbijo, da so vse knjige sežgane. Roman Fahrenheit 451 je tudi dokument časa, oziroma refleksija občutljivega pisateljevega duha: Hitlerjevi zažigi knjig, Stalinovo preganjanje pisateljev (Bulgakov), McCarthyev lov na čarovnice in spoznanje o gromozanski moči jedrske bombe. Fahrenheit 451 je tudi knjiga posvečena ljubezni do knjig in znanju, ki je v njih.

Guy Montag, ki si s ponosom nadene čelado, na kateri je plošček s številko 451, je gasilec. Njegova plemenita služba je zažiganje knjig. Prav ste prebrali, naloga gasilcev je podtikanje požarov, ne gašenje. Mimogrede, gasilci so bili ustanovljeni leta 1790, z "namenom, da bi v kolonijah požigali knjige z angleškim vplivom. Prvi gasilec: Benjamin Franklin". "Delo je prijetno. V ponedeljek sežigamo Millaya, v sredo Whitmana, v petek Faulknerja, spremenijo se v pepel in potem zažgemo še pepel. To je naše uradno...

Slo-Tech - V Svetovni državi, ki nam jo Huxley pričara, je izkoreninjena vojna, beda, kriminaliteta in nesreča. Kako jim je to uspelo doseči po uničujoči vojni? Odgovori na zapletena vprašanja so lahko tudi kratki. SKUPNOST, ISTOST, STALNOST je geslo Svetovne države. Na videz nedolžne, povsem sprejemljive in nič kaj grozeče besede. Je temu res tako?

Piše se leto Fordovo 632 (2540 po Gregorijanskem koledarju). V Zavodu za razplajanje in prilagajanje v epruvetah na tekočem traku (oh Ford) rastejo novi prebivalci. Pa ne v maternicah, saj mater ni več. Ženske se samo še prostovoljno, za blagor družbe, podvržejo operaciji. Nato vstopi Bokanovski: "Eno jajčece, en embrio, en odraščen človek – to je normalno. Bokanovskificirano jajčece pa brsti, se bohoti, se deli. Požene od osem do šestindevetdeset popkov, in vsak popek se razvije v povsem oblikovan zarodek, vsak zarodek pa v odraslega posameznika normalne velikosti. Šestindevetdeset ljudi namesto enega samega. Napredek."

Tako je proces...

Slo-Tech - Predstavljajte si svet, v katerem vsemu in vsem vlada matematični razum. Vsak gib je le del (rešljive) enačbe. To je svet, ki ne pozna neskončnosti.

Zamjatin v romanu Mi opisuje ravno tak svet – Enotno državo. Kjer je razum postal temeljni, še več, edini mogoči princip državne ureditve. Kako je prebivalcem Enotne države to uspelo? Da bi sedli z Bogom za isto mizo, so se ogradili, dobesedno. Okrog in okrog ogromnega mesta, poimenovanega Enotna država, so po Dvestoletni Vojni zgradili gromozansko stekleno Zeleno steno, ki ločuje nerazumno od razumnega. Zakaj?

Najvažnejša naloga razuma je nenehno omejevanje neskončnosti. Človekovo spoznanje, ki ga usmerja razum, se vedno bolj širi tako, da spreminja neznano v znano; neznano, ki se razumsko ne da omejiti, se s prehajanjem v znano racionalno opredeljuje; neskončni zbir neznanih pojavov se zmanjšuje, končna vsota znanih pa narašča. Homo sapiens je le tedaj človek v pravem pomenu besede, kadar v njegovi slovnici ni nobenih vprašajev,...