Slo-Tech - Tudi leta 2025 še vedno izhaja operacijski sistem DOS, in sicer v distribuciji FreeDOS. Danes je izšla nova verzija FreeDOS 1.4, potem ko je pred tremi leti luč sveta ugledal FreeDOS 1.3. Zanimivo je, da se razvoj, če ga merimo s številom novosti, pospešuje. Jedro je sicer ostalo enako kot v verziji 1.3, je pa nova inačica dobila novo verzijo Freecoma, dodatne ukaze xcopy in move, novo verzijo fdiska, prenovljeni mTCP z orodjem NetDrive itd. FreeDOS 1.4 lahko poganja Windows 3.1, ne pa tudi Windows for Workgroups.

Če se vse skupaj bere kot vest iz leta 1995 in ne 2025, je to namenoma. FreeDOS seveda ni namenjen vsakodnevni uporabi na osebnih računalnikih, dasiravno so se nekoč prodajali v tej obliki - uporabniki pa so potem sami priskrbeli Windows. A obstajajo primeri, ko potrebujemo pravi DOS, ki teče na primarni strojni opremi in ne v virtualki ali DOSboxu. Za takšne primere je narejen FreeDOS, ki je začel izhajati leta 1994 in je nadomestil MS DOS kot de facto standard.

Prenos...

TechSpot - Končno je izšla prva stabilna verzija programa Dropbox, ki ga v predverzijah uporabljamo že precej časa. Gre za zelo uporabno spletno storitev, katere je aplikacija Dropbox le lokalni podaljšek za uporabo na računalniku. Dropbox omogoča, da za poljubno mapo v računalniku označimo, da se ves čas sinhronizira z oblakom. Tako lahko imamo vse svoje datoteke zložene v oblaku, nato pa do njih dostopamo z več računalnikov, ki imajo nameščen Dropbox in se prijavimo s svojim geslom. Sistem sam skrbi, da je v oblaku ves čas najnovejša revizija, da nas obvešča o spremembah, in omogoča vrnitev v preteklo verzijo.

Novosti v verziji 1.0 so odpravljena cela zalega hroščev, med njimi težave z bolj eksotičnimi imeni datotek, čudne normalizacije z Unicode, nedostopnost Wordovih in Excelovih datotek pri...

Slo-Tech - V začetku meseca je izšla Alpha 2 različica operacijskega sistema Qubes. Gre za odprtokodni operacijski sistem, ki temelji na Xenu in Linuxu, zasnovan pa je z mislijo na zagotavljanje kar najvišje stopnje varnosti.

To skuša doseči s pomočjo uporabe virtualizacije oziroma principa "Security by Isolation" (varnost s pomočjo izolacije). Posamezne aplikacije namreč tečejo znotraj virtualnih strojev, napad na eno aplikacijo pa (načeloma) ne vpliva na druge aplikacije, niti na samo jedro sistema. Zaradi varnosti Quebes sicer ne podpira OpenGL v virtualiziranih aplikacijah, zato (3D) igre v tem sistemu ne delujejo.



Qubes razvijata Joanna Rutkowska in Rafal Wojtczuk iz Invisible Things Lab, trenutno poganja večino Linux aplikacij, v prihodnosti pa načrtujejo tudi...

Slashdot - Projekt FreeDOS te dni praznuje 15-letnico zagona, nas opominja Slashdot. Začel se je 26. junija 1994, ko je Microsoft naznanil, da ne bo več prodajal, razvijal in nudil podpore za svoj MS DOS. Takrat je Jim Hall objavil manifest, v katerem je pozval k razvoju odprtokodnega nadomestka. Pridružili so se mu še drugi programerji in kmalu je luč sveta ugledala prva alfa verzija. Do leta 2006 so nanizali vrsto beta verzij, 3. septembra 2006 pa so končno predstavili prvo stabilno verzijo FreeDOS 1.0, ki je v celoti združljiva z DOS-om. Razvoj še vedno poteka, program pa najdete marsikje: v emulatorjih, za igranje starih dosovskih iger in celo na prenosnikih za kupce, ki ne želijo za programsko...

Hacker News - Paul Graham, znan esejist in neuradni advokat Lispa, je po večletnem delu s kolegom Robertom Morissem izdal nov programski jezik Arc.

Po avtorjevih lastnih besedah je Arc namenjen vsem radovednim programerjem, ki s programskim jezikom radi eksperimentirajo in ga tako ali drugače silijo v mejne, če ne že neveljavne situacije. Bolj ali manj v tem duhu je napisan tudi sam Arc, saj vsebuje mnogo rešitev, ki po večinskem mnenju in tudi stanju v najbolj razširjenih jezikih spadajo daleč od programerjevih oči. Med drugim ne pozna enkapsulacije (z izjemo zaprtij), podpira nehigienične makre in je šibko tipiziran.

Po starodavni programerski tradiciji je potrebno vsako leto preizkusiti nov programski jezik, da ne postanemo brezupno fizično in miselno vezani na en način programiranja. Zakaj ne bi v letu 2008 preizkusili Arca?

X-Bit Labs - Neodvisna organizacija SPEC, ki nudi objektivne in nepristranske benchmark rezultate, je v ring poslala dva štirijedrna Opterona (1,9 in 2,0 GHz) in serijo petih štirijedrnih Xeonov (od 1,86 do 3,0 GHz). Testni program, ki od procesorja zahteva operiranje s celimi števili ( SPECint), je pokazal bolj ali manj izenačen boj med procesorjema, medtem ko so v programu, ki procesorju nalaga operacije s plavajočo vejico ( SPECfp), Opteroni prekosili Xeone tudi za 26 %.



Izvorna novica in rezultati na spletni strani organizacije SPEC.

Neowin - Amazon je, kot najbrž veste, najpopularnejša spletna knjigarna in obenem tudi eno redkih podjetij, ki je postalo popularno v obdobju .com booma ter je uspehe ohranilo do danes. Dosti k temu prispeva njihova politika pridobivanja kupcev na daljši rok, kar so potrdili tudi z nedavnimi izjavami ob bližajoči se izdaji zadnje knjige v seriji Harry Potter.

Kljub dejstvu, da so sprejeli že več kot milijon prednaročil za omenjeno delo, s tem ne bodo zaslužili prav dosti, saj jim po 17-dolarskem popustu, brezplačni poštnini in zajamčeni pravočasni dostavi ne ostane kaj dosti dobička. Podobno je s posebno naročnino, za katero uporabniki plačajo 80 dolarjev letno, da si zagotovijo brezplačno poštnino za vsa naročila, Amazon se enostavno raje osredotoča na zvestobo kupcev, saj ta očitno čez čas prinese več denarja.

Izvorna novica.

Crazy PC - Brez skrbi, ne govorim o letečih vevercah, ki bi bile za to stran popolnoma neprimerne, temveč o, za nas računalničarje (ter predvsem igralce streljačin), veliko bolj zanimivi novosti.

Le-ta je lebdeča miška. Prototip, ki so ga izdelali pri Crazy PC, tako popolnoma odpravi trenje, saj s pomočjo elektromagnetov lebdi približno centimeter nad podlago. Povsem igračarski je senzor premikanja, ki lahko zazna kar 6000 točk na palec. Miška ima standardno število gumbov (torej tri) in kolešček, za bling faktor pa poskrbi modra osvetlitev z LED diodami ter priložena podloga iz brušenega aluminija (ki tudi omogoča lebdenje).

Zaradi lahkote premikanja pa miška ni primerna le za igračarje, temveč tudi za obolele za artritisom.

Poraja pa se vprašanje, kaj se bo zgodilo nam uporabnikom katodnih monitorjev - se bomo počutili, kot da jemo mušnice?

Slashdot - Tako kot Snakes on a plane, Star Wars kid in Crazy Frog, je tudi Ellen Feiss postala popularna zaradi interneta. Posnetek dekleta, ki je nastopalo v eni od najbolj znanih reklam za Apple, je zaradi njene simpatičnosti, še bolj pa zaradi vsesplošnega prepričanja, da je bila med snemanjem pod vplivom opojnih substanc, leta 2002 zaokrožil po spletu in povzročil veliko odziva.Na Slashdotu se je pred časom znašla vest, da so na macenstein.com objavili intervju s Feissovo. Devetnajstletnica se trenutno ubada s študijem in še vedno zanika, da je bila med snemanjem zadeta, med drugim pa je v intervjuju komentirala nedavno snemanje filma, v katerem je sodelovala, ter povedala, da ima še vedno istega PowerBook-a kot pred petimi leti, ko je bila posneta izvirna reklama. Obvezno branje za vse oboževalce.

Slo-Tech - Ameriška pošta bo sodelovala pri praznovanju 30-letnice Vojne zvezd. Namesto dolgočasnih poštnih nabiralnikov bodo lahko prebivalci čez Lužo pisma metali v poštne nabiralnike, ki so vsaj od daleč podobni robotu R2D2.



Ideja vsekakor ni slaba, se pa ob tem zastavlja vprašanje, kdo danes sploh še uporablja prastar sitem komuniciranja.

Ars Technica - Večina ljudi, ki dosti časa preždi pred računalniškimi zasloni in se zaradi hitrega življenskega tempa prehranjuje z nezdravo hrano ter premalo giblje, se mora prej ali slej soočiti s problemom prekomerne teže. Ponavadi se tovrstne težave rešujejo s tekom po bližnjem gozdičku in obiskom fitnesa, geeki pa, kot vedno, iščejo pot iz zagat na svojevrsten način.

Ben Kuchera, pisec Ars Technice, je nekega dne spoznal, da ima kar precej kilogramov preveč, ker pa mu fitnes zaradi zasoljenih cen (katerim smo pogosto priča tudi pri nas) in neugodnega občutka ob razkazovanju svojega trebuščka v javnosti ni bil po godu, se je odločil, da bo težo izgubil kar doma. Poleg raznovrstnih orbitrekov in joga kaset je za ta namen na voljo tudi veliko novodobnih rešitev v obliki iger in dodatne opreme za konzole. Sam je izbral tri: vsem dobro znani Dance Dance Revolution, Yourself!Fitness in EyeToy: Kinetic. V začetku je bil do celotne zadeve skeptičen, saj se podobne topshop variante hujšanja, ki...

Slo-Tech - Pred nekaj dnevi je izšla prva t.i. milestone različica programske opreme FreeDOS. Gre za odprtokoden operacijski sistem, ki je 100% kompatibilen s starejšimi DOS-i, uporablja pa se ga predvsem za poganjanje starih iger (ah, nostalgija...), posebnih programov (recimo računovodskih) in za uporabo na namenskih računalnikih, kjer naprednejši operacijski sistemi niso potrebni. Več o programu, ki ga na cenejše konfiguracije pogosto nalagajo domači prodajalci, lahko izveste na uradni strani, na voljo pa je tudi brezplačen download najnovejše različice 1.0.

engadget - Pentagon je svojo agencijo DARPA - Defense Advanced Research Projects Agency, zadolžil za razvoj umetne roke, ki bo na izgled in otip podobna človeški, predvsem pa naj bi kot taka tudi delovala. Ta t.i. bionic arm naj bi bila sposobna delikatnih opravil, vključno s prenašanjem povratnih podatkov v možgane, kar bo prav gotovo najtežji del naloge.

Povezavo v drugo smer je že uspelo narediti Hondinim raziskovalcem, staršem nam ljubega Asima. Umetna roka, ki so jo razvili, zna brati možgansko dejavnost s pomočjo MRI (Magnetic Resonance Imaging) in tako brez fizičnega vmesnika izpolnjevati ukaze možgan. Japonski minister za ekonomijo, trgovino in industrijo je še naznanil, da so se odločili, da bodo v domače robote integrirali tri robotske zakone Isaaca Asimova. DARPINA roka teh omejitev verjetno ne bo imela.

Vsekakor se lahko začnemo navajati na ljudi z več rokami. Telefoniranje med vožnjo tako ne bo kaznivo in tudi žene bodo očitno kmalu imele eno pritožbo manj.

OSNews - Pred nekaj meseci smo poročali o predstavitvi Novell Linux Desktop 10, ki je prinesel grafični sistem XGL, podoben Applovemu Quartz Extreme, nekaj podobnega naj bi imela tudi Windows Vista.

Novell pa ni edini pri izdelavi sistema, ki bi za izris oken uporabljal grafično kartico, saj isto stvar razvija tudi Fedora. Imenuje se AIGLX. Nekaj razlik med tehnologijama Novella in Fedore so opisali na Freesoftware Magazine.

Kasneje se je razvedelo, da se bo nekaj kode iz AIGLX-a preneslo v XGL, kar pomeni samo izboljšave za nas uporabnike. Kristianu Hogsbergu je celo uspelo na AIGLX-u poganjati Compiz, prvi upravljalnik oken, ki uporablja OpenGL tehnologijo.

Izšel pa je tudi prvi live CD na katerem lahko to tehnologijo tudi preizkusimo, ne da bi šarili po obstoječi namestitvi na računalniku. ISO sliko si lahko prenesete tudi iz Linux trackerja.

Slo-Tech - Za vse, ki ne veste, kaj se skriva za pojmom Vaporware, si najprej oglejmo definicijo, ki jo ponuja spletna enciklopedija Wikipedia. Vaporware je strojna ali programska oprema, katere razvoj razvijalec ali založnik obelodani dolgo pred izidom. Pojem označuje prevaro ali vsaj negotovo pričakovanje izida (ko bo končan). Datum izida, nabor možnosti, tehnične zahteve ipd. razvijalec skriva zaradi tega, ker je produkt še tako globoko v razvoju, da ne more odgovorno pojasniti ta vprašanja ;). Več o tem in o primerih...

Slo-Tech - Nemškim raziskovalcem je uspel nov preboj na področju zgoščevalnih funkcij. Pozimi se je začelo z nekaj teoretičnimi prebliski in končalo z metodo za generiranje certifikatov X.509, med katerimi lahko prosto prenašamo podpise, ker imajo zgoščeni z funkcijo MD5 enako vrednost (zaradi nekaterih težav z ohranjanjem tajnosti zasebnih ključev, če lahko napadalec izbere besedilo, ki ga bomo podpisali, se vedno podpisuje kratek niz znakov, dobljen iz dokumenta s kriptografsko zgoščevalno funkcijo in ne dokumenta samega).

V vmesnem času je raziskovalcem kar nekaj zgoraj omenjenih metod uspelo v rahlo modificirani obliki uporabiti tudi za igranje z zgoščevalno funkcijo SHA1.

V zadnjih dneh pa je bila celotna zgodba dvignjena na popolnoma nov nivo. Raziskovalcem je namreč uspelo ustvariti dva smiselna dokumenta z enako MD5 vrednostjo (torej lahko zanju uporabimo isti elektronski podpis).

Glede na to da sta algoritma MD5 in SHA-1 le majhna popravka algoritma MD4, lahko v bližnji...