Slo-Tech - Novica o študiji prehoda državne uprave na odprtokodno programsko opremo je s preko tristopetdeset komentarji ena odmevnejših novic na Slo-Techu, vest pa je odmevala tudi drugod. Na Dnevniku so se pogovarjali s Tomažem Zverom, koordinatorjem študije. Na COKS Bazarju, blogu Centra odprte kode Slovenije so objavili krajšo novico o študiji, pri kateri so tudi sami sodelovali kot ustvarjalci. Na Financah pa so poizvedeli, da je študija stala 13700 evrov.

Na EnaA magazinu oz. dnevniku nove ekonomije pa je urednik DNE objavil prispevek "Komu je v interesu odprta koda v javni upravi?", v katerem opozori na določene pomanjkljivosti študije, ki smo jih tudi v komentarjih na Slo-Techu že opazili: da je študija zgolj teoretična in temelji na starih "internetnih virih" in da je študijo obakrat izvedel IPMIT, prišel pa do precej različnih zaključkov.

Žal pa urednik DNE posega po metodi zastraševanja, negotovosti in dvomov (nekaterim bolj znan po angleško kot FUD). V novici namreč navaja, da...

Slo-Tech - Konec decembra 2009 so v vladi pripravili Načrt informatizacije za leto 2010, ki je objavljen na spletnih straneh e-uprave.

Celoten proračun znaša okrog 139 milijonov EUR (v vladni Excelovi preglednici je sicer navedena skupna vsota 110 milijonov EUR, vendar so nekatere formule v dokumentu nepravilne, končna skupna vsota v preglednici pa je napačna, saj ne upošteva celic z vejico -- če odpirate preglednico V Excelu, bodite pozorni na regionalne nastavitve).

Jure Čuhalev je na podlagi podatkov pripravil tudi grafični pregled načrtovanih stroškov (tim. treemap), iz katerega je mogoče hitro vizualno razbrati kakšen je finančni razrez po ustanovah in delež postavk znotraj posamezne ustanove. Z odtenki zelene barve so prikazani...

Slo-Tech - Konec avgusta 2009 smo na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja od Ministrstva za javno upravo želeli pridobiti seznam, vsebino in vrednost vseh pogodb, ki jih je državna uprava v letu 2009 sklenila s podjetjem Microsoft.

Novembra 2009 je MJU dostop do dela zahtevanih dokumentov zavrnilo, vendar smo se na odločbo o zavrnitvi zaradi kršitve Zakona o splošnem upravnem postopku s strani MJU na odločitev pritožili in zahtevali ponovno odločanje. MJU je postopek odločanja o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja obnovila, vendar pa odgovora kar ni bilo. Zato smo se v začetku januarja pritožili pri Informacijskem pooblaščencu; izkazalo se je, da postopek odločanja še teče, a je MJU potem zadevo sam v odločanje odstopil Informacijskemu pooblaščencu.

MJU se je v prvi (zaradi kršitve ZUP razveljavljeni) odločbi skliceval na to, da je del vsebine pogodbe z Microsoftom opredeljen kot poslovna skrivnost. Vendar pa smo bili mnenja, da izjema poslovne skrivnosti ne...

Slo-Tech - Skupina sodelavcev znane skupine, ki se ukvarja z razbijanjem GSM šifrirnega algoritma A5 se je lotila novega področja. Tokrat gre za projekt OsmocomBB - Open Source / Free Software GSM Baseband software implementation.

Namen projekta je izdelati odprtokodno programsko opremo za GSM, konkretneje odprtokodne gonilnike za GSM naprave ter "telefonski" del GSM protokola (layer 1 do layer 3). Mimogrede, sorodna projekta (pri katerima prav tako sodelujejo isti avtorji) sta OpenBTS, in OpenBSC, namenjena pa sta izdelavi odprtokodne GSM bazne postaje oziroma odprtokodnega GSM omrežja.

Cilj projekta je izdelati odprtokodno strojno programsko opremo (firmware), s pomočjo katere bo mogoče telefonirati, sprejemati in pošiljati SMS in ostala sporočila, itd.

Da so avtorji projekta resni ne dokazuje samo dejstvo, da so že uspešno izvedli nekaj testiranj na "omrežni strani" GSM telefonije, pač pa tudi dejstvo, da so v okviru projekta OsmocomBB uspeli zagotoviti popoln nadzor nad GSM strojno...

Slo-Tech - Pred časom so trije poslanci Državnega zbora RS, Luka Juri, Frangež Matevž in Dejan Levanič na vlado poslali pobudo v zvezi s prehodom na odprtokodne rešitve. Vlada je pobudo obravnavala na 19. redni seji in na predlog Ministrstva za javno upravo sklenila naslednje.

1. Glede uporabe odprtokodnih brskalnikov so na vladi mnenja, da prihranka tu ne more biti, saj je Microsoft Internet Explorer brezplačen, "uporaba drugih brskalnikov pa pogosto prinaša tudi težave pri uporabi obstoječih aplikacij". O težavah, ki jih razvijalcem spletnih strani povzroča Internet Explorer vlada seveda ne ve nič, ravno tako pa tudi ne o varnostnih problemih, ki so jim izpostavljeni uporabniki Internet Explorerja med obiskovanjem spletnih strani. Seveda posledično vlada tudi nič ne ve o stroških, ki nastajajo v zvezi s temi težavami. Pozablja se tudi, da je Firefox v Sloveniji že najbolj razširjen brskalnik.

2. Glede OpenOffice.org so na Ministrstvu za javno upravo izjavili, da ne nasprotujejo uporabi...

Slo-Tech - Mar se kdo še spominja davnega leta 2005? Kaj pa leta 2002? Obakrat so se v naši vladi spraševali koliko bi jih stal prehod na OpenOffice.org. Najprej so naredili precej podrobno študijo na to temo za obdobje treh let. Ugotovili so, da bi jih takrat obnova Microsoftovih licenc in uporaba MS Office stala približno 6.7 milijarde tolarjev (27 milijone evrov). Ako bi uporabili OpenOffice.org bi jih vse skupaj stalo 7.2 milijarde tolarjev (30 milijonov evrov). Po zdravi kmečki pameti se je vlada odločila za uporabo Microsoftovega izdelka.

Čas je tekel naprej in prišlo je leto 2005 ter iztek pogodbe med Microsoftom in vlado. Sedaj je bilo potrebno ponovno ugotoviti ali se tale špas z Microsoftom še vedno izplača. Naredili so revidirano študijo! V revidirani študiji za obdobje treh let so ugotovili, da bi jih prehod na OpenOffice.org stal 7.5 milijarde tolarjev (31 milijonov evrov), če pa ostanejo na MS Office bo pa vse skupaj stalo pičlih 7.02 milijarde tolarjev (29 milijonov evrov)....

Slo-Tech - Smári McCarthy. projektni vodja Icelandic Innovation centra, član upravnega odbora Icelandic Society for Digital Freedoms ter član islandske skupine Wikipedistov je pred nekaj dnevi na svojem blogu objavil zanimivo razmišljanje o vplivu Microsofta na islandsko ekonomijo.

Povsod po svetu, enako tudi na Islandiji, Microsoft svojih licenc ne prodaja neposredno podjetjem in ostalim končnim kupcem, pač pa to počnejo preko svojih partnerjev (Microsoft Certified Partners). MCP so tako glavni lokalni zagovorniki Microsoftove programske kode, ki prodajajo, reklamirajo in lobirajo v svojem lokalnem okolju.

A licence se prodajajo za obdobje treh let, podjetja pa licence plačujejo na letni ravni. Zadeva lepo poteka, dokler na trgu ni velikih pretresov. A pretresi so, so tudi krize in Islandija je v času aktualne finančne krize doživela pravi ekonomski kolaps. Številna podjetja so bankrotirala, zato licenc ne morejo plačati.

A to se Microsofta ne tiče. On namreč ni prodal licenc podjetjem,...

RTV Slovenija - Kot poročajo na spletni strani RTV Slovenija, so trije poslanci SD (Luka Jurij, Matevž Frangež in Dejan Levanič) za državo predlagali prehod s plačljive licenčne programske opreme na odprtokodno. Pobudo v zvezi s tem so naslovili na predsednika vlade, ministra za javno upravo, visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter ministra za šolstvo in šport.

Omenjeni poslanci so mnenja, da bi država s tem prihranila precej denarja (Državni zbor za nakup licenc menda porabi kar pol milijona EUR) , poleg tega pa so odprtokodne rešitve prav tako dobre kot lastniško programje.

Poslanci predlagajo postopni prehod (najprej naj Firefoxom in Open Office), kasneje pa naj bi iz okolja Windows prešli tudi na Linux.

Očitno bomo poleg kreganja o partizanih in domobrancih dobili še prepiranje o odprtokodnem in zaprtokodnem programju. Bo tudi ta delitev strankarsko pogojena?

The inquirer - Kot poroča The Inquirer se je norveška vlada odločila, da morajo biti vsi javni dokumenti, ki jih sproducira državna uprava shranjeni v odprtih formatih.

To pomeni HTML, PDF (različica 1.4 ali kasnejša) ali ODF (Open Document Format), ki ga med drugim uporablja tudi OpenOffice.

Ministrica Heidi Grande Røys, ki vodi ministrstvo za javno upravo in reforme je izjavila, da bo vladna odločitev izboljšala tekmovanje med ponudniki pisarniških aplikacij ter da se s to odločitvijo časi, ko so bili dokumenti javne uprave dostopni le v MS Word formatu bližajo koncu.

Podnaslov članka v The Inquirerju se glasi: "Microsoft Word prepovedan v javnosti".

Slo-Tech - Slovenska e-uprava je bogatejša za novo storitev, na tem spletnem naslovu si je odslej moč ogledati podatke o vsakem v Sloveniji registriranem motornem vozilu. Za dostop do njih je potrebno poznati številko prometnega dovoljenja in registrsko oznako vozila, ki je predmet zanimanja.

Nova storitev Virantovega ministrstva zna marsikomu olajšati nakup rabljenega vozila. Kupcu se namreč ne bo več potrebno zanašati zgolj na obljube prodajalca, temveč bo lahko iz domačega naslonjača (ali na licu mesta, v kolikor si lasti prenosno napravo, zmožno povezovanja z internetom) preveril ali prodajalec govori resnico.

Ob sicer hvalevredni potezi državne uprave pa se zastavlja vprašanje varnosti. Za dostop do vseh podatkov o vozilu (izjema so podatki o lastniku) zadostuje poznavanje številke prometnega dovoljenja in registrske oznake, do česar je z nekaj znanja social engineeringa dokaj enostavno priti. To je še toliko bolj zaskrbljujoče, ker se med izpisanimi podatki nahaja tudi številka...

Groklaw - Na našem forumu se je ob prehodu različnih državnih uprav na odprtokodno programsko opremo že neštetokrat debatiralo o tem, ali se tovrstne poteze dejansko izplačajo. Na eni strani imamo očitno prednost OSS-a, njegovo brezplačnost, na drugi strani pa obilico težav in dodatnih stroškov v obliki dodatnega izobraževanja, pomanjkljivega delovanja in pretvorb datotek.

Kakorkoli že, dobili smo uraden odgovor. Študija Evropske komisije, v kateri so spremljali prehod šestih organizacij v različnih državah EU na pisarniški paket OpenOffice, je pokazala, da je takšno početje finančno ugodneje od uporabe komercialnih izdelkov. Glavna prednost OdprtePisarne naj bi po mnenju izvajalcev raziskave poleg brezplačnosti in stabilnosti bila še uporaba ISO formata Open Document, zapisali so tudi, da pri prehodu ne pride do padca produktivnosti, ne manjka nobena bistvena programska funkcija, stroški tečajev in morebitnih datotečnih pretvorb pa naj bi se pokrili v manj kot letu dni.

Novico, o kateri...

Slo-Tech - Marca letos je bil objavljen Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva, ki v svojem 31. členu med drugim pravi:

Na podlagi zakona se vsaka enota varno hranjenega gradiva v digitalni obliki šteje za enako posamezni enoti izvirnega gradiva, če sta bila zajem in varna hramba opravljena v skladu s pri državnem arhivu potrjenimi notranjimi pravili ter če drug zakon izrecno ne določa drugače.

Iz Arhiva pa so pol leta kasneje pričeli kapljati prvi osnutki tehničnih zahtev za pridobitev akreditacije po zgoraj omenjenem členu.

Kresovanje zaenkrat odpade.

Večer - Spletni Večer je 2. februarja objavil članek v katerem navaja, da je slovenska država z Microsoftom obnovila pogodbo Enterprise Agreement. Država se je torej odločila za MS Office, in sicer na podlagi študije, ki pa je novinarjem Večera niso hoteli posredovati (ogledali naj bi si jo lahko le na sedežu ministrstva, ker da sodi med avtorska dela). Novinarji Večera so se pritožili pooblaščenki za dostop do informacij javnega značaja in poročilo končno le prejeli.

Za kaj točno gre?

V dokumentu "Primerjava ekonomske upravičenosti nabav pisarniške zbirke za potrebe državnih organov RS" je v prvem poglavju zapisano da "po do sedaj preverjenih lastnostih pisarniška zbirka OpenOffice.org porabi več pomnilnika na delovni postaji in se tudi opazno počasneje nalaga, kar predstavlja manjšo pomankljivost", ter da "še vedno pa obstaja nerazrešen največji problem, to pa je prenosljivost dokumentov med obema pisarniškima zbirkama". V nadaljevanju je pojasnjeno, da OpenOffice.org ponuja delno...

MNZ - Notranje ministrstvo nam je v okviru E-uprave ponudilo novo storitev -- možnost vpogleda v Centralni register prebivalstva (CRP) prek spleta. Gre za bazo osebnih podatkov o vsakem državljanu naše države (enotna matična številka občana, kraj rojstva, ime in priimek, državljanstvo, prebivališče, zakonski stan, volilna pravica in še bi lahko naštevali). Varnost je zagotovljena tako, da je vpogled omogočen le imetnikom digitalnega potrdila SIGEN-CA oz. SIGOV-CA. Za razliko od vsem znanega spletišča UDBA.NET boste imeli vpogled le v svoje podatke, čeprav zgodovina govori o vdorih v še tako zavarovane elektronske trdnjave, med katerimi pa smo Slovenci najverjetneje manj zanimivi "podatki". Sodeč po Udbovski aferi seveda z izjemo nas samih. Vladni PR.

SiOL - Nemci so zaradi varčevanja, ki mu gotovo botruje tudi svetovna gospodarska recesija previdni na vseh nivojih državne in lokalne oblasti. Pred letom dni se je Nemška vlada odločila za večjo uporabo programske opreme z odprto kodo, danes pa slednjo uporablja že več deset tisoč uradniških računalnikov. V prihodnje bodo uporabljali Linux SuSE, čeprav v nekaterih delih države še niso rešili vprašanja, ali uporabljati Linux SuSE in pisarniški paket OpenOffice ali pa Windows s paketom Office. K boljšemu položaju Microsofta v Nemčiji ni pripomogel niti obisk enega od šefov ameriškega giganta -- Stevea Ballmerja.

Slovenska država pa se v tem času pripravlja na podpis krovne pogodbe EA (enterprise agreement) med državno upravo in Microsoftom. Po zagotovilih Centra vlade za informatiko ( CVI) smo si izborili boljše finančne pogoje kot v preteklosti, boljše pogoje za slovenske pogajalce kot v drugih državah pa potrujejo tudi pri Microsoftu. Posel dober, vsi zadovoljni, bi rekli? No, pa...

Slo-Tech - Pogodba slovenske državne uprave (vse državne službe) z Microsoftom o uporabi izdelkov se je v letu 2002 iztekla.

Država je na razpotju. MS je sicer preverjena rešitev, a nesramno draga. Uvajanje OpenOfficea v tako velik sistem
pa tvegano početje in zanj nihče noče biti odgovoren.

Če se hočeš znebiti odgovornosti, daj narediti študijo (vsebina ni važna, samo da lahko nanjo pokažeš s prstom). Tokrat gre za študijo "Ocena ekonomske upravičenosti MS Enterprise Agreement za obdobje 2003-2005", katere povzetek lahko preberete.

In ugotovitve? OpenOffice je že resni konkurent MS Officeu. Prehod je mogoč. Če bi ob prehodu nanj bilo samo toliko problemov kot lahko ta trenutek predvidijo, bi cela zadeva stala 8% manj kot MS rešitev. Če bi prišlo do nepredvidenih težav, pa bi bil OO 8% dražja rešitev (8% znese 530M SIT).

Vse lepo in prav, samo če človek natančno prebere študijo ugotovi, da so si ravno tiste številke, ki potem povzročijo razliko (podražitev v primeru težav) izbrali...