IPWatchdog - Razvpiti izumiteljski algoritem DABUS, ki so ga predtem zavrnili patentni uradi v EU, ZDA in Združenem kraljestvu, je v Južni Afriki vendarle naletel na hvaležnejšega sogovornika, kajti tamkajšnji urad mu je kot prvi na svetu podelil patent. Formalno gre za kar prelomen dogodek, katerega posledice pa bodo vidne šele čez čas, saj obeležuje začetek resnega boja za spremembe patentnih zakonodaj v smeri upoštevanja strojnih iznajditeljev.

Današnje strojne algoritme je še vedno kočljivo nazivati z "umetno inteligenco", saj prave zavesti seveda še ne poznajo. Toda zbirka njihovih sposobnosti se vseeno hitro širi in vključuje tudi izdatno pomoč pri snovanju novih tehničnih izumov. Nekateri so mnenja, da je njihova vloga že tolikšna, da bi jih bilo smiselno navesti kot poglavitne izumitelje. Med njimi je že dolgo dr. Stephen Thaler, prvi mož podjetja Imagination Engines Incorporated (IEI), kjer se z naprednimi strojnimi algoritmi ukvarja že več kot 30 let. Njegov trenutno aktualni umotvor...

Slo-Tech - Lani se je prvikrat zgodilo, da je Kitajska prijavila več mednarodnih patentov kot ZDA, ki so si ta naziv lastile vse od začetka, torej dobra štiri desetletja. Svetovna organizacija intelektualno lastnino (WIPO) je v izjavi za javnost nanizala številne zanimive statistike.

V letu 2019 je Kitajska prek sistema PCT (Patent Cooperation Treaty) vložila 58.990 patentnih prijav, medtem ko so jih ZDA 57.840. Število patentnih prijav prek PCT se je v primerjavi z letom pred tem povečalo za 5,2 odstotka, medtem ko se je število prijav za zaščito blagovne znamke (Madrid System) povečalo za 5,7 odstotka. Skupno je bilo lani prijavljenih 265.800 patentov, 64.400 blagovnih znamk in 21.807 modelov. V nekoliko daljši perspektivi to predstavlja 70-odstotno rast števila v patenta v zadnjih 10 letih.

Za Kitajsko in ZDA ležijo Japonska (52.660 patentov), Nemčija (19.353), Južna Koreja (19.085), Francija (7.934) in Velika Britanija (5.786). Največje rasti pa so beležile Turčija (+46 odstotkov),...

Slo-Tech - Patenti ostajajo eno izmed pomembnih meril inovativnosti podjetij in ljudi, čeprav jih veliko sploh nikoli ne ugleda luč sveta v izdelkih. A to ne zmanjšuje intenzivnosti patentiranja, kaže pregled lanskega leta. Ameriški patentni urad (US PTO) je podelil 333.530 patentov, kar je največ v zgodovini. To predstavlja 15-odstotno rast v primerjavi z minulim letom. Prav tako je skokovito naraslo število patentnih prijav, kar pomeni, da se tudi v prihodnjih letih obetajo rekordi.

Zanimivo pa si je pogledati tudi, kdo patente pridobiva. Skupina novodobnih tehnoloških gigantov FAANG (Facebook, Apple, Amazon, Netflix in Google) ni niti blizu vrha. Še najboljši je Apple z 2490 patenti na 7. mestu, sledi Amazon z 2427 patenti, kar ga uvršča na 9. mesto, Google pa je na 15. mestu z 2102 patenti. Facebook in Netflix sta še bistveno niže. Največ patentov je prijavil stari velikan IBM, ki na prvem mestu vztraja že zadnjih 27 let. IBM je lani dobil 9262 patentov, drugouvrščeni pa je Samsung...

Slo-Tech - Evropski patentni urad (EPO) je zavrnil dve patentni prijavi, v katerih je bila kot izumitelj navedena umetna inteligenca. Patenta EP18275163 in EP18275174 ne boste podeljena, ker nimata človeškega izumitelja, so sporočili iz Münchna. EPO je 25. novembra poslušal ustne argumente prijavitelja in nato odločil, da brez človeškega izumitelja patentna zaščitena ne obstaja.

Izumitelj v teh dveh patentih je bila umetna inteligenca DABUS, ki jo prijavitelj označuje kot vrsto povezovalne umetne inteligence. Prva patentna prijava je imela naslov posodica za hrano (food container), druga pa naprave in metode za pridobivanje večje pozornosti (devices and methods for attracting enhanced attention). Patentni prijavi je oktobra in novembra 2018 vložil Stephen Thaler iz ZDA. Thaler je izvršni direktor podjetja Imagination Engines iz Missourija, ki je razvilo DABUS. V podjetju so prepričani, da bi se morala zakonodaja prilagoditi tehnološkemu razvoju, ki nam je prinesel umetno inteligenco. V EPO...

Slo-Tech - Evropski patentni urad (EPO) je objavil zaključno poročilo za leto 2011, v katerem so podelili največ patentov v zgodovini. S tem se nadaljuje pozitivni trend iz predpreteklega leta, ki je bilo takisto rekordno. EPO sicer v povprečju odobri štiri izmed desetih patentnih prijav.

Lani so odobrili 244.000 patentov, kar je slabe štiri odstotke več kot leto pred tem in največ doslej. Glavnino patentov, ki jih je podelil EPO, so prijavila podjetje iz Evrope, in sicer 38 odstotkov. Daleč največji delež (14 odstotkov) odpade na Nemčijo, ki poskrbi za več kot tretjino vseh evropskih patentov. Sledijo ji Francija (pet odstotkov), Švica (3,2 odstotka) in Velika Britanija. Na drugem mestu v kontinentalni razvrstitvi so podjetja iz Azije, ki so letos zasedla tretjinski delež. Iz ZDA so prijavili 24 odstotkov patentov.

Slovenija med 38 evropskimi državami zaseda solidno...

Slashdot - Zgorni dom ameriškega Kongresa je ta torek zvečer s 95 glasovi za in 5 proti potrdil potrdil America Invents Act. Zakon sicer ne spreminja substance patentne zakonodaje (kaj je mogoče patentirati), vseeno pa v pomembni meri modernizira patentni postopek in delovanje Zvezne patentne pisarne (PTO). Tej namreč že nekaj let primanjkuje denarja za nove kadre, posledično pa so pridelali zaostanek 700 tisoč patentnih vlog, pri čemer od vloge do patentna v povprečju mine tri in pol leta (oz sedem, če se kdo pritoži).

Patentni pisarni naj bi bilo zdaj lažje ugotavljati zaporedje izumov. Odslej bo štel datum vložitve patentne prijave (first-to-file system) in ne več datum dejanskega izuma, kajti slednjega je pogosto težko in drago ugotoviti. Ta...

Slo-Tech - Na internetnem omrežju torrent lahko najdemo neverjetno količino vsebin, od filmov in serij do programske opreme, glasbe in knjig. Samoumevno je, da so te vsebine kljub nelegalnosti tega početja enostavno na voljo, pri čemer se redko vprašamo, od kod pridejo. Raziskovalci z Universidade Carlos III de Madrid so fenomen provenience vsebin raziskali skupaj z raziskovalci iz nemškega Darmstadta in oregonskega Eugena in rezultate objavili v študiji Is Content Publishing in BitTorrent Altruistic or Profit-Driven? Ugotovili so, da zelo majhno število ljudi servira vsebine praktično celemu svetu.

Obstoji majhna skupina ljudi, ki šteje kvečjemu sto članov, ki je odgovorna za 66 odstotkov vse na internet naložene vsebine (upload) in 75 odstotkov vse z...

Slo-Tech - V sredo, 25. maja ob 15.00 bo na Hevreki potekala mednarodna okrogla miza o programskih patentih v EU. Okroglo mizo bo vodil Brane Šalamon.

Vabljeni ste v družbo:
- g. Stefan Pfab, Evropski patentni urad
- g. Rudi Bric, Združenje za infromatiko in telekomunikacije/GZS
- g. Janez Kuec-Mezek, Urad za intelektualno lastnino
- g. Samo Zorc
- g. Andrej Plahutnik, Urad za varstvo konkurence
- g. Thomas Warwaris, Foundation for free information infrastructure
- g. Andrej Mertelj, Sekcija KODA.SI
- g. Andraž Tori, Kiberpipa
- g. Jure Koren, Društvo LUGOS


Še vedno pa se išče slovensko programsko podjetje, ki bi direktivo na okrogli mizi zagovarjalo. Več informacij lahko dobite na www.patenti.si.

STA - Iz neuradnih diplomatskih virov se je izvedelo, da so za konkurenčnost pristojni ministri EU (Slovenijo je zastopal slovenski gospodarski minister Andrej Vizjak), na današnjem zasedanju v Bruslju brez razprave, pod t. i. točko A, sprejeli predlog sporne direktive o programskih patentih.

To pa še ne pomeni, da je direktiva dokončno sprejeta. Sledi namreč drugo branje direktiva v Evropskem parlamentu, nato pa ponovna obravnava na Svetu EU. Če soglasja med obema institucijama ne bo, bo najverjetneje sklican t. i. postopek sprave.

Soglasje Slovenije sporni direktivi ne preseneča, saj je minister Vizjak v parlamentu povedal, da "Ministrstvo za gospodarstvo podpira sprejem direktive, kot ga je pripravila evropska komisija. Tako pripravljen tekst direktive namreč usklajuje pravne podlage za patentiranje računalniško izvedenih izumov, saj jasno določa, kaj sodi med izume in kaj ne. Tako pripravljena vsebina direktive temelji na praksi, ki so jo za interpretacijo tovrstnih izumov razvila...

out-law.com - Ameriški patentni urad je po pritisku skupine Public Patent Foundation (PPF) sprejel preliminarno odločitev, da je Microsoftov patent datotečnega sistema FAT neveljaven. Patent je bil Microsoftu podeljen leta 1996, lanskega decembra pa so v Microsoftu objavili, da ga bodo vključili v svojo politiko licenciranja. Novoustanovljeni PPF je aprila letos naslovil zahtevo na patentni urad, da patent prekliče, z utemeljitvijo, da je bil patent že prej v javni uporabi. Microsoft ima sedaj možnost pritožbe preden patentni urad poda končno odločitev; če bo ta negativna, mu še vedno preostane pritožba na ameriško vrhovno sodišče. Več o tem.

Slashdot - Kot navaja poročilo PriceWaterhouseCoopers [PDF; 1.8 MB], naj bi računalniški patenti bili posebna grožnja Evropski računalniški industriji. Tako naj bi relativno mil patentni režim v preteklosti privedel do vrste inovativnih, konkurenčnih in kvalitetnih izdelkov, prav patentni zakon, v trenutni obliki, pa bi uničil nadaljni takšen trend. In ker se je Slovenija s svojim vstopom v EU odločila spoštovati iste zakone, bi bil verjetno pravi čas, da zastavimo politikom kakšno vprašanje na to temo, saj bo v končni fazi prizadeta tudi slovenska IT industrija.

Slo-Tech - Na spletnih straneh Državnega zbora se nahaja Konvencija o podeljevanju evropskih patentov (Evropska patentna konvencija), ki jo je Slovenija ratificirala 9. julija 2002. Konvencija pravi, da je naloga Evropske patentne organizacije podeljevanje evropskih patentov, to nalogo pa opravlja Evropski patentni urad pod nadzorstvom upravnega sveta. 37. in 38. člen določata financiranje organizacije.
37. člen pravi, da se odhodki organizacije med drugim pokrivajo iz lastnih virov ter iz plačil držav pogodbenic glede na pristojbine za podaljšanje veljavnosti evropskih patentov, pobrane v teh državah.
38. člen določa kaj so lastni viri oganizacije: "Lastni viri Organizacije so prihodki od pristojbin, določenih v tej konvenciji, in tudi vsi prejemki ne glede na njihovo vrsto.".
Nadalje 3. odstavek 40. člena, ki govori o posebnih finančnih prispevkih pravi, da le se le-ti za posamezno državo "določijo na podlagi števila patentnih prijav, vloženih v predzadnjem letu pred začetkom veljavnosti...

Slo-Tech - DELO je 21. maja 2004 na strani 19 objavilo intervju z dr. Bogdanom Pretnarjem iz Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO), ki je bil v preteklosti tudi vodja slovenskega Urada za intelektualno lastnino. Intervju je zanimiv, ker po mojem mnenju kaže na način razmišljanja patentnih uradnikov in velikega dela politike. Seveda je treba včasih brati tudi med vrsticami.

Naslov intervjuja je "Patentno varstvo ni samo za velike" in je zapisan v navednicah, iz česar gre sklepati, da gre za Pretnarjevo izjavo. A v nadaljevanju glede varstva izuma s patentom Pretnar pravi, da je patentiranje...

Slo-Tech - Kot kaže, obstaja precej možnosti, da bomo v EU vseeno dobili programske patente. Predlog irskega predsedstva je bil namreč sprejet, kar po poročanju FFII zelo zožuje možnosti Evropskega parlamenta, da doseže kakršenkoli kompromis. V FFII so zato zapisali, da sta "Svet ministrov in Evropska komisija nevarno orodje oligarhije v Evropi". Po poročanju FFII je irskemu predlogu nasprotovala samo Španija, ki pa ni bila dovolj "konstruktivno proti", da bi bil predlog zavrnjen.

Iz sporočila za javnost ministrstva za gospodarstvo žal ni moč razbrati kakšna navodila so dobili člani slovenske delegacije, a po naših podatkih, je Slovenija glasovala za sporni irski predlog, čeprav je ministrstvo za informacijsko družbo ministrstvu za gospodarstvo predlagalo naj glasuje proti. Po naših podatkih naj bi bilo dogovorjeno, da se bodo naši predstavniki glasovanja vsaj vzdržali, a kot kaže so na koncu vseeno glasovali za programske patente.

Na dan glasovanja smo od predstavnika g. Peterleta smo...

OSNews - Sporočila na uvodnih straneh uglednih odprtokodnih projektov, med drugim na Debian.org, Apache.org, Gnome.org, KDE.org in Mozilla.Lugos.Si [:D], opozarjajo na protest proti direktivi o patentiranju programske opreme, o kateri bo septembra glasoval Evropski parlament.

Prvega septembra bodo v Bruslju glasovali o sprejetju izboljšane izdaje Evropskih patentnih pravil. Predlagana izdaja vsebuje številna oporekanja odprtokodnemu razvoju, saj bo urejevanje patentiranja programske opreme mnogo bolj razprostrto in lahko celo prepove neodvisen razvoj (odprtokodnih ali ne-odprtokodnih) inovativnih programskih rešitev.

Evropska skupnost odprte kode je zelo zaskrbljena nad prihodnostjo, ki preti, zato je 27. avgusta organizirala protest. Spletne strani odprtokodnih projektov in skupnosti je nagovorila, naj zamenjajo svoje domače strani in na njih predstavijo problematiko e-patentov.

Za več informacij obiščite http://swpat.ffii.org in podpišite spletno peticijo.

Slo-Tech - V sredo, 27. avgusta, bo pred stavbo evropskega parlamenta v Bruslju demonstracija proti predlagani direktivi o softverskih patentih, ki priznava status patenta tudi največjim neumnostim. Pozivajo tudi na nalinijsko demostracijo v obliki zamenjave osnovne strani vseh sodelujočih spletnih strani, s stranjo z razlago nevarnosti neomejenih patentnih možnosti.

Saj vem, da še nismo v EU, vendar nas bo ta zakon krepko prizadel. Ob toliko majhnih podjetjih v Sloveniji bo s patetnimi tožbami odstreljen in pohopsan vsakdo, ki bo ustvaril kaj vrednega ... Ob tem bi bilo zanimivo slišati tudi stališče našega ministrstva za informacijsko družbo, če tam sploh kdo spremlja to problematiko.