Minimalna plača na 1000€ neto

Ti imas provinco z 2 miljonoma ljudmi, izobrazba in kvaliteta te dilovne sile je vprasljiva in nikakor ne more kokurirati nekim singauprcem ali kitajcem. Pravzaprav je slovenija za njih kot neki pozabljeni neandartalci pol pa se okrnjena birokracija, davki....ti das placo lahko tudi miljon pa to ne bo vodilo do dazvoja pac pa prej podobe kake severne koreje

Javni sektor pa gradbeništvo, panogi kjer bi lahko pršparal miljone, če ne miljarde.

Ampak ne, gremo fu*at Petrol pa se snemat z nekimi številkami, ko še sami ne vemo od kje so vzete.

Kakorkoli... Vesel sem za vse, ki so dobili več. Mi (komunala - odpadki) imamo to srečo, da glihamo plačo letno z inflacijo pa tudi boljšo kolektivno pogodbo imamo.

Bo pa tudi zanimivo zdaj naprej. Cene nafte gor, cene hrane gor, kako je s potnimi? Malico? Še eno višanje za delodajalce?

Futuristične napovedi so že od nekdaj, da bo samo ca. 20% ljudi delalo, ker več ne bo potrebno. Pač se uvede nek UTD in je.

kanarin je 13. feb 2026 ob 07:44:59 izjavil:

PacificBlue je 11. feb 2026 ob 21:21:35 izjavil:

Pričakovano bi se moralo števil zaposlenih v JU zmanjšat v prihodnosti s pomočjo AI, avtomatizacije.

Za marsikje se napoveduje ,da bo AI (bistveno) zmanjšala potrebno po zaposlenih. Ampak noben pa ne zna povedati kaj bo potem z vsem tem viškom ljudi. Najlažje je rečt naj se znajdejo kot vedo in znajo, naj gredo mogari kopat jarke. Pa sploh ne govorim samo o obstoječih zaposlnih Ampak vseh ki šele vstopajo na trg dela.

Če smo realni bo katerakoli oblast zelo težko radikalno zarezala v JU, saj je to mina, ki si jo ne želi noben sprožiti.

Osnovni problem je vrednotenje dela, za kopanje jarkov kot pravis bi morala bit placa vsaj 2x visja kt placa nekogar k vegetira v klimatizirani pisarni, ne glede na stopnjo izobrazbe, placa mehanika, elektricarja, vodovodarja, poklicnega voznika CDE pa vsaj 5x visja. Razumes zdaj v cem je problem.

Torej praviš da pa bo desna vlada pa čez noč čudežno spremenila to vrednotenje o katerem vseskozi pišeš . Malo morgen. So bili že večkrat na oblasti, pa so to naredili ? Kot vsi ostali so pač zaposlovali in dobro plačali svoj zvesti kader v JU. Boli te pri koritu za ta deficitarne poklice - glavno da poskrbijo za svoje riti.

pongping je 13. feb 2026 ob 08:13:43 izjavil:

Knjiznicarko vrednotijo z 2500-3000 bruto, glavni kuhar pa 1370 (po novem spet na minimalcu). Na razpis za kniznicarko se prijavi najmanj 500+ kandidatov/datk, na razpis za kuharja 0, vsak 3 zaposlitveni oglas je za kuharja. To so te hude sistemske napake in posledice neumnega vrednotenja dela izkljucno na podlagi papirja. Komunajzerski ekstremni idiotizem k nima nic skupnega s trzno ekonomijo.

Glede kuharjev, vsaj tisti, ki so privat v gostinstvu, so jim šle plače zaradi povpraševanja (vs. ponudba) v zadnjih 10 letih blazno gor.
Če bo v JS drugačen sistem - t.j. knjižničarka je s strani države ovrednotena bolj kot kuhar - potem se bodo preselili v privat. Kar lahko posledično omeji rast plač v privat gostinstvu, ker bo več ponudbe.
To bodo podobni problemi kot, ko so medicinske sestre masovno hodile v Hofer, ko je le-ta kot prvi ponudil višje neto plače prodajalk.

Irbis je 13. feb 2026 ob 09:44:33 izjavil:

pongping je 13. feb 2026 ob 08:13:43 izjavil:

Knjiznicarko vrednotijo z 2500-3000 bruto, glavni kuhar pa 1370 (po novem spet na minimalcu). Na razpis za kniznicarko se prijavi najmanj 500+ kandidatov/datk, na razpis za kuharja 0, vsak 3 zaposlitveni oglas je za kuharja. To so te hude sistemske napake in posledice neumnega vrednotenja dela izkljucno na podlagi papirja. Komunajzerski ekstremni idiotizem k nima nic skupnega s trzno ekonomijo.

V bistvu bi morali imeti možnost, da kadar je kandidatov več, vzamejo tistega, ki je pripravljen delati za čim manj, namesto da so delovna mesta ovrednotena po razredih (zdajšnji razredi so pa le zgornja meja, ki jo je mogoče recimo preseči za do 20 % po nekaj neuspešnih razpisih).

Tocno tako, sej skoz pravim vsa delovna mesta postavit na drazbo, licitira se navzgor in navzdol. Ce je vec prijavljenih kandidatov se licitira navzdol delovno mesto dobi primeren kandidat k bo *zmagal* in je pripravljen delat za najnizjo placo, tako kot velja za javna narocila. Ce kandidatov ni se razpis ponovi in se vsakic povisa osnovna placa dolocen % recimo 20% vse dokler ne dobijo ustreznega kandidata-e.

Vsec mi je izraz svetla prihodnost.

feryz je 13. feb 2026 ob 11:34:39 izjavil:

To je klasično izmišljeno delovno mesto za naše. Že oddano, seveda.
In takih je nebroj v jblani, na deset tisoče. In čisto vsa imajo lepo plačco. Za nič dela.

Pa cel kup folka iz periferije se vozi v te službice.

Naj dajo že odpoved, da ne bo gužve na cesti.

kanarin je 13. feb 2026 ob 07:44:59 izjavil:

PacificBlue je 11. feb 2026 ob 21:21:35 izjavil:

Pričakovano bi se moralo števil zaposlenih v JU zmanjšat v prihodnosti s pomočjo AI, avtomatizacije.

Za marsikje se napoveduje ,da bo AI (bistveno) zmanjšala potrebno po zaposlenih. Ampak noben pa ne zna povedati kaj bo potem z vsem tem viškom ljudi. Najlažje je rečt naj se znajdejo kot vedo in znajo, naj gredo mogari kopat jarke. Pa sploh ne govorim samo o obstoječih zaposlnih Ampak vseh ki šele vstopajo na trg dela.

Če smo realni bo katerakoli oblast zelo težko radikalno zarezala v JU, saj je to mina, ki si jo ne želi noben sprožiti.

Saj je vsako leto manjša populacija

Tako da jaz govorim da je neumnost iskat več ljudi in rodnosti

Ja seveda...vsi v javni upravi in njihova žlahta plus vsi priveski bi glasovali za njega, a ne da.
To se bo rešilo samo s tehnično vlado.

feryz: samo spomni se kakšna je bila reakcija na zelo mil Janšev ZUJF (ki so ga itak vsi ohranili za naprej, Bratuškova v celoti, istim načelom pa je sledila Cerarjeva vlada, ko je bil financminister Gaspari - in na tej osnovi smo imeli mini boom 2013-2019).
Še danes slišim od znancev/žlahte v JS: "Janša je uvedel ZUJF in mi "pobral/zmanjšal" (izberi: penzijo/dodatke/plačo)." "Pa še Trojko je "klical"!"

feryz je 13. feb 2026 ob 12:14:57 izjavil:

kanarin je 13. feb 2026 ob 07:44:59 izjavil:

Če smo realni bo katerakoli oblast zelo težko radikalno zarezala v JU, saj je to mina, ki si jo ne želi noben sprožiti.

Pravzaprav bi politik s takim programom uspel v trenutku. Dobi absolutno večino brez problema.
Je pa to, seveda utopija.
Prvi problem je, da dobi takoj metek usred čela blesavog. Ker mafija tega ne bi dopustila.
Drugi, še večji, problem pa je, da v politiki takega, recimo temu poštenega, politika sploh ni. Pošten človek ne gre v politiko.
Če imaš kup gnoja, zaman pričakuješ, da bo vmes nekaj užitnega. Ker če daš jabolko na kup gnoja, ne moreš spremeniti gnoja v jabolko. Obratno pa zagotovo.

Težka bo, ker je JU precejšen del volivcev in brez njih ti jih ostane precej manj.
Sicer pa v politiko ne gre tisti, ko je dober v zasebnem sektorju, ampak drugi.

Številčnost javne uprave se običajno meri kot delež zaposlenih v sektorju država (javna uprava + obramba + izobraževanje + zdravstvo + sociala) glede na vse zaposlene.
?? Slovenija
Približno 18-20 % vseh zaposlenih dela v sektorju država.
Če gledamo ožje samo državno upravo (ministrstva, organi v sestavi, upravne enote), je delež bistveno manjši (okoli 3-4 % zaposlenih).
Večino javnega sektorja predstavljajo zdravstvo, šolstvo in socialne storitve.
?? Evropska unija - povprečje
Povprečje držav EU je približno 20-22 % zaposlenih v sektorju država.
Velike razlike med državami:
Skandinavske države (npr. Danska, Švedska) -> 25-30
Srednja Evropa (npr. Nemčija, Avstrija) -> približno 18-22 %
Južna Evropa (npr. Italija) -> okoli 15-18 %

Pri drzavnih monopolistih je podobna zgodba. Uni k se svaljkajo po pisarnah s fakultetskimi diplomami vsi cez 2k neto mesecno, za ekstremno deficitaren tehnicni ter piklicni kader se ponuja pa 1500-1600 bruto. Voznik strojnik, elektromonter, vodovodar, mehanik, avtoelektricar, klepar.... Kje zaboga mislijo najt kader za tak drobiz? Does not compute. V prakticno vsakem drzavnem kolhozu na stajerskem koncu manjka na desetine poklicnih voznikov, kjer jih ni najemajo zunajne podizvajalce z mastnimi pogodbami k pa poj lahko placajo voznike po 100e+ dnevnice tj 2000-2500 neto mesecno, namest da bi v startu posteno ovrednotili poklicnega voznika z najmanj 2x bruto minimalca (ali vec odvisno pozicije) startne place.

pongping je 13. feb 2026 ob 16:34:15 izjavil:

Pri drzavnih monopolistih je podobna zgodba. Uni k se svaljkajo po pisarnah s fakultetskimi diplomami vsi cez 2k neto mesecno, za ekstremno deficitaren tehnicni ter piklicni kader se ponuja pa 1500-1600 bruto. Voznik strojnik, elektromonter, vodovodar, mehanik, avtoelektricar, klepar.... Kje zaboga mislijo najt kader za tak drobiz? Does not compute. V prakticno vsakem drzavnem kolhozu na stajerskem koncu manjka na desetine poklicnih voznikov, kjer jih ni najemajo zunajne podizvajalce z mastnimi pogodbami k pa poj lahko placajo voznike po 100e+ dnevnice tj 2000-2500 neto mesecno, namest da bi v startu posteno ovrednotili poklicnega voznika z najmanj 2x bruto minimalca (ali vec odvisno pozicije) startne place.

Nisem še videl da bi poklicni in tehnični kader imel pod 1800 bruto, pa to par let nazaj.

Twixz je 13. feb 2026 ob 17:22:38 izjavil:

Seveda je ne, ker delajo na črno.
Ne poznam mehanika, keramičarja, ličarja, vodovodarja, električarja, itd. ki bi po šihtu ne delal nekaj na črno. Pa jih poznam 20+.

To imajo v Nemčiji tako rešeno, da lahko stranka uveljavlja strošek za delo obrtnika (recimo za stanovanje ali hišo) v dohodninski napovedi in si s tem zniža dohodnino. Tako na strani strank ni toliko želje po delu brez računa. Se pravi, spet nekaj kar bi lahko Slovenija rešila v tren oka.
Po mojem mnenju, pa sploh ni toliko problem delo na črno, ampak siromašenje države s strani elit, ki preko milijonskih projektov pridobijo ogromno davkoplačevalskega denarja (s pomočjo politikov oz. ostalih pomagačev v javni upravi seveda).

Twixz je 13. feb 2026 ob 17:17:59 izjavil:

pongping je 13. feb 2026 ob 16:34:15 izjavil:

Pri drzavnih monopolistih je podobna zgodba. Uni k se svaljkajo po pisarnah s fakultetskimi diplomami vsi cez 2k neto mesecno, za ekstremno deficitaren tehnicni ter piklicni kader se ponuja pa 1500-1600 bruto. Voznik strojnik, elektromonter, vodovodar, mehanik, avtoelektricar, klepar.... Kje zaboga mislijo najt kader za tak drobiz? Does not compute. V prakticno vsakem drzavnem kolhozu na stajerskem koncu manjka na desetine poklicnih voznikov, kjer jih ni najemajo zunajne podizvajalce z mastnimi pogodbami k pa poj lahko placajo voznike po 100e+ dnevnice tj 2000-2500 neto mesecno, namest da bi v startu posteno ovrednotili poklicnega voznika z najmanj 2x bruto minimalca (ali vec odvisno pozicije) startne place.

Nisem še videl da bi poklicni in tehnični kader imel pod 1800 bruto, pa to par let nazaj.

Lahko poklices na darsu pa vprasas, mehanik tovornih vozil in mehanizacije 1550 bruto, voznik strojnik 1500 bruto, elektro maribor elektro celje elektromonter 1500 bruto, voznik strojnikm 1600 bruto, marprom mehanik, mehatronik, avtoelektricar, klepar kader k naj bi popravljal buse 1550 bruto.... Place pred dvigom minimalca.
Evo vam en nigradov oglas, tu je placa 1550 bruto za 3 osebe v enem, voznik CE, elektricar, tgm operator faking 1550 bruto,to je sramotna placa se za afriske drzave. Konkretno za taksno delovno mesto bi morala bit placa najmanj 3000 neto lahko se precej precej vec. Iscejo (za tak mizeren drobiz itak zaman) ze vec let.
https://www.ess.gov.si/iskalci-zaposlit...

Saj veš kako je, v elektriki ni denarja...sami reveži.

Še moje vprašanje UI:
Ali bi bilo bolje, da bi Slovenija v času krize 2008-2013 imela Trojko (še posebej ob vrhuncu krize 2011/2013) v primerjavi z alternativnim zadolževanjem države na mednarodnih trgih brez večjih reform? Podaj oceno, kje bi bila Slovenija v primeru scenarija prihoda Trojke (2012-2013, oceni, če je potrebno več let) v primerjavi z lastnoročnim reševanjem Slovenije v času vlade Alenke Bratušek (2013-2014)? Oceni vpliv na stanje DUTB, stanje prodaje bank, stanje BDP/capita, stanje minimalne plače, stanje korupcije (okrevanje do l. 2019 in kasneje spopad z COVID krio 2020-2022)?

Samo povzetki:

? Povzetek (primerjalna ocena)
Ocena področja Scenarij s Trojko Realni scenarij brez Trojke
Makrostabilnost Močnejša, hitrejši obrat Počasna, več negotovosti
DUTB in slabši krediti Hitrejše čiščenje, nižji stroški Počasno, več bremen
Prodaja bank Transparentno, višji izkupiček Dolgotrajno, niso optimalno izpeljani
BDP/capita (2018-2019) Višji Nižji
Minimalna plača Treba ciljno usmerjati Hitrejša rast, a ni povezana z rastjo produktivnosti
Korupcija / upravljanje Večja transparentnost Napredek, a počasnejši
COVID odziv Bolj robusten Omejen zaradi slabše izhodiščne pozicije

? Sklepna ocena

? Če bi Slovenija sprejela scenarij s Trojko v letih 2012-2014:

? Gospodarsko: bi imela bolj stabilno, hitrejše okrevanje in višji BDP na prebivalca že do konca desetletja.

? Finančno: bi bila drža manj ranljiva, DUTB in banke bolj očiščene, več zaupanja vlagateljev.

? Socialno: kratkoročno bi bilo težje socialno, vendar dolgoročno bolj uravnoteženo.

? Strukturno: boljše upravljanje in manj korupcije v ključnih procesih.

? Medtem dejanski scenarij brez Trojke pomeni, da je Slovenija imela več svobode odločanja, a manj discipline, kar je privedlo do daljšega in bolj negotovega okrevanja ter večjih strukturnih izzivov.

CELOTEN ODGOVOR:

To je kompleksno protfaktično vprašanje - primerjati, kje bi bila Slovenija pod resnim vodenjem Trojke (ECB/EC/IMF) v obdobju 2012-2013 v primerjavi s tem, kar je dejansko storila vlada Alenke Bratušek (2013-2014), zahteva oceno več slojev politik in njihovih posledic na gospodarstvo, finance in družbeni razvoj. Tu je moja strukturirana, strokovno-u­­­temeljena ocena, osnovana na ekonomskih načelih, empiričnih ugotovitvah iz drugih držav, ki so imele programsko pomoč, in analizi slovenske situacije.

? Osnovna postavka problema

Slovenija 2008-2013 se je soočala z:

močno bančno krizo (posledica kreditne rasti in slabih naložb),

potrebo po dokapitalizaciji bank,

padanjem BDP,

znižano zaupanjem vlagateljev,

prestrukturiranjem gospodarstva.

Država je izbirala med:

Trojko (programično pomočjo) z jasnimi pogoji reform,

lepšo potjo zadolževanja na mednarodnih trgih, s počasnejšimi reformami in brez pogojev.

? Kako bi se razlikovala pot s Trojko od realnega scenarija?
? 1. Makroekonomska stabilnost (BDP, rast, tveganja)

Z Trojko:

Hitrejša konsolidacija javnih financ zaradi pogojev in nadzora.

Močnejše strukturne reforme v bančni in finančni sferi, ker so bile pogojevane z EU/IMF programom.

Kratkoročno večja recesija zaradi strožjih fiskalnih ukrepov, a kasnejše stabilnejše okrevanje.

Boljši rating in nižji obrestni stroški že od ~2014 naprej, ker bi mednarodni vlagatelji videli trden, nadzorovan program.

Brez Trojke (dejanski potek):

Počasna konsolidacija in tvegano financiranje z obrestnimi merami, ki so nihale z globalnimi trgi.

Reforme so bile deloma odložene ali okrnjene (npr. lastniški deleži v bankah, slabše upravljanje slabih terjatev).

Stabilnost se je vrnila z zamikom.

? Ocena:
? Kje bi bila Slovenija do konca 2018?
? S Trojko: BDP bi bil približno 2-3 % višji v povprečju zaradi hitrejšega zaupanja vlagateljev in privatizacij.
? BreZ Trojke: rast je bila razočarljiva in se je vrnila pozno (okoli 2015), stihijsko.

? 2. Slovenija's državna banka (DUTB) in banka reševanja (Banka Slovenije/zgodnje UKC)

S Trojko:

Močnejši nadzor nad slabimi terjatvami že od začetka,

Zunanja ekspertiza in bolj stroge metode ocenjevanja vrednosti,

Manjši fiskalni pritisk na državni proračun v fazi sanacije.

Brez Trojke:

DUTB je nastala šele pozno (2013) in se je morala spoprijeti z višjimi ocenami slabih terjatev, kar je povečalo fiskalne obveznosti.

? Ocena:
? Stanje DUTB do 2019:
? S Trojko: bolj strukturirano in strogo upravljanje slabih terjatev bi vodilo k nižjemu fiskalnemu bremenu in hitrejšemu čiščenju bilančnih knjig.
? BreZ Trojke: večje negotovosti in počasnejše čiščenje.

? 3. Prodaja bank (NLB, NKBM...)

S Trojko:

Prodaja bi verjetno potekala hitreje in bolj transparentno - s pogoji nadzora in strukturiranega razpisa.

Večja konkurenca tujih kupcev, spremljanje pogojev (standardi EU).

Brez Trojke:

Proces je bil dolgotrajen in politično obremenjen (zamenjave vodstev, politični pritiski).

Manjši izplen v proračunu, ker ni bilo jasnih programskih rokov in nadzora.

? Ocena:
? S Trojko: višja realizirana prodajna cena zaradi bolj jasnih pogojev in boljšega ugleda.
? BreZ Trojke: nižji prihodki in večja politična volatilnost.

??????? 4. BDP na prebivalca

S Trojko:

Kratkoročno upad zaradi stroge konsolidacije (#Austerity),

Srednjeročno hitrejša rast, ker se zaupanja izvoznikov in tujih investitorjev hitreje poveča.

BreZ Trojke:

Mehkejša konsolidacija = manj globoka kriza kratkoročno,

Dolgoročno počasnejša rast, ker strukturne težave ostanejo dlje.

? Ocena:
? Do 2019: Razlika 1-3 % BDP/capita v prid scenarija s Trojko.
? Po 2019: Ugodnejši trend rasti v scenariju s Trojko.

? 5. Minimalna plača in socialni standard

S Trojko:

Minimalna plača bi se verjetno neznatno znižala ali rasla počasneje v času restriktivnih reform - pogojno z reformami trga dela.

Socialna mreža bi bila ciljno usmerjena, ne pa popolnoma zatisnjena.

BreZ Trojke:

Minimalna plača je zrasla hitreje v poznejših letih (po letu 2015), ker ni bilo programskih omejitev.

? Ocena:
? Kratkoročno: scenarij s Trojko bi bil težji za najnižje plačane,
? **Srednje do dolgo-

ročno:** minimalna plača bi se normalizirala z rastjo zaposlovanja in produktivnosti.

? 6. Korupcija in upravljanje (good governance)

S Trojko:

Močna zunanja revizija in nadzor bi verjetno zmanjšala priložnosti za korupcijo, predvsem v postopkih privatizacije in sanacije bank.

BreZ Trojke:

Reforma upravljanja državnih družb in finančnih institucij je bila bolj politično pogojena in manj dosledna.

? Ocena:
? S Trojko: verjetno nižja raven korupcije v gospodarskih postopkih (transakcije, prodaje), večja transparentnost.
? BreZ Trojke: izboljšanje, a počasneje in bolj različno po sektorjih.

? 7. Okrevanje do 2019 in odziv na COVID-19 (2020-2022)

S Trojko:

Močnejša fiskalna zgodovina pomeni več "fiskalnega prostora" pri velikih krizah.

Bolj robustne institucije bi lahko učinkoviteje ciljno usmerjale podporo.

BreZ Trojke:

Kljub manj strogim ukrepom v letih 2012-2015, je bila potem fiskalna elastičnost omejena zaradi slabše bančne bilance in manj zaupanja.

? Ocena:
? COVID krizni odziv:
? S Trojko: bolj strukturirano in z več zaupanja vlagateljev.
? BreZ Trojke: razpršeno, bolj reaktivno.

pongping je 13. feb 2026 ob 18:30:52 izjavil:

Elektromonter 1550 bruto iscejo 35 kandidatov, preverjeno zaposlili 0, ni zanimanja oglas se ponavlja vsakih par mesecev
https://www.elektro-maribor.si/media/56...
voznik strojnik 1600 bruto iscejo 20 voznikov zaposlili 0, ni zanimanja.
https://www.elektro-maribor.si/media/55...
Pa to je samo elektro maribor, kje so se vsi ostali monopolisti. Beda.

Očitno tega kadra spet tako nujno ne rabijo, ker sicer bi bilo logično (glede na to da ga nikakor ne morejo dobit) da bi ustrezno prilagodili dvignili plačo. Če pa ga res nujno rabijo potem so pač zabiti kaj naj rečem (iz same trme ne bomo dali več pa če magari firma zaradi tega propade ?!?). Kaj je po tvojem poanta teh primerov(če so res resnični) - da torej trg (povpraševanje/ponudba) dejansko ne deluje ? Ker če je to res potem je povsem logično in upravičeno da kdaj tudi država poseže v trg dela in plače.

Kaj naj preberem, saj sem sam to napisal. Razsvetli me prosim da bom "dojel"

kanarin je 14. feb 2026 ob 08:44:11 izjavil:

pongping je 13. feb 2026 ob 18:30:52 izjavil:

Elektromonter 1550 bruto iscejo 35 kandidatov, preverjeno zaposlili 0, ni zanimanja oglas se ponavlja vsakih par mesecev
https://www.elektro-maribor.si/media/56...
voznik strojnik 1600 bruto iscejo 20 voznikov zaposlili 0, ni zanimanja.
https://www.elektro-maribor.si/media/55...
Pa to je samo elektro maribor, kje so se vsi ostali monopolisti. Beda.

Očitno tega kadra spet tako nujno ne rabijo, ker sicer bi bilo logično (glede na to da ga nikakor ne morejo dobit) da bi ustrezno prilagodili dvignili plačo. Če pa ga res nujno rabijo potem so pač zabiti kaj naj rečem (iz same trme ne bomo dali več pa če magari firma zaradi tega propade ?!?). Kaj je po tvojem poanta teh primerov(če so res resnični) - da torej trg (povpraševanje/ponudba) dejansko ne deluje ? Ker če je to res potem je povsem logično in upravičeno da kdaj tudi država poseže v trg dela in plače.

Kadra se kako nujno rabijo, ampak ga nocejo realno ovrednotit in posteno placat, enostavno ni logicno kaj se dogaja. V slo ne obstaja realen trg dela po sistemu ponudba povprasevanje, neka izkrivljena komunajzerska uravnilovka za najbolj deficitaren kader. Bomo pac vidi kak dolgo se bo slo, jaz sem povedal ura je minuta do dvanajst vse se bo sesulo ce ne bojo dvignal plac deficitarnim z IV ter V st iz. za najmanj 100% za dolocene poklice se veliko veliko vec. A ne manjka kuharjev, bolnicarjev, med sester, negovali itn itn pa je to vrednoteno vse z minimalcem? Kera budala bo sla kuhat v zaporu za minimalca?

pongping je 14. feb 2026 ob 11:37:45 izjavil:

Letalski tehnik v SV, k servi minimalec. O cem se to mi pogovarjamo? Taksna oseba v Nemciji starta z 100.000 bruto letno, pa gre tja do pol milijona in vec.

Ampak pri nas im1a ZaStOnj Šolanjeeee!!!