Dedovanje

Narobe gre lahko - podari tretjemu. Proda tretjemu in denar porabi. Upniki se vsedejo na celotno premoženje v primeru dolga. Napiše oporoko tretjemu. Sklene pogodbo o dosmrtnem preživljanju s tretjim.

Mogoče je bolj pametno, da napišeš sorodstveno razmerje med vsemi osebami.

Brez odpovedi dediščini osebi x2 in x3 dobita vsaka po eno tretjino premoženja.

Če pa se odpovesta dediščini, se lahko x1 v oporoki odloči, da ena izmed ostalih dveh oseb ne dobi nič. Po smrti x1, oseba brez dediščine lahko iztoži kvečjemu do četrtine premoženja.

Izplača se torej glede na to, kaj bo pisalo v oporoki in koliko izmed premoženja bo izginilo do smrti x1.

Phantomeye je 26. apr 2020 ob 19:24 izjavil:

Recimo oseba Y umre brez oporoke.

Ostanejo osebe x1, x2, x3 (oseba x1 je starš oseb x2 in x3). Osebi x2 in x3 se odločita odpovedati dediščini - da bi vse dobil partner osebe Y (oseba x1). Zato, da bi oseba x1 napisala oporoko in bi si po smrti osebe x1 osebi x2 in x3 ustrezno razdelili premoženje.

Je to pametno? smiselno? Kaj gre lahko narobe?

V normalni družini je to precej običajna praksa. Ko je fotr umrl, sva midva z bratom naredila enako, vse je podedovala mama, in se nama je to zdelo povsem normalno. S fotrom sta skupaj ustvarila, kar sta ustvarila, in se nama je zdelo povsem logično, da vse dobi mama. Ko je umrla mama, sva pa z bratom podedovala vsak pol.

Morebitne probleme so ti pa tudi že povedali. Lahko starš vse zapravi, lahko se znova poroči in se stvari zakomplicirajo, lahko v oporoki zapusti komu tretjemu... Ampak to je v bistvu problem samo, če misliš, da ti kaj od tiste prvotne dediščine pripada (v smislu družinskih odnosov, ne zakona o dedovanju).

Pač moraš presodit, kako in kaj.

V vsakem primeru sem opazil eno luknjo, recimo oseba x3 ima potomca in se ne sme "pozabit" odpovedat na način, da velja tudi za potomca.

Je težko napisati, da gre na primer za mati, sina in hčer? Zakaj govorimo o osebah xyz123??? Če so odnosi v družini normalni, ni nobene bojazni, če se otroci odrečejo dedovanju v korist starša. Kot je omenil Okapi, je to običajna praksa. Če so odnosi že zdaj skrhani, je pa vprašanje, kako se bodo stvari odvijale.

111111111111 je 26. apr 2020 ob 21:43 izjavil:

Beernarrd je 26. apr 2020 ob 20:31 izjavil:

Brez odpovedi dediščini osebi x2 in x3 dobita vsaka po eno tretjino premoženja.

Ne. Dobita vsak 25% premoženja od pokojnega.

Jaz sem razumel, da obstaja tudi preživeli zakonec. Torej tretji dedič.

K0l1br1 je 26. apr 2020 ob 21:50 izjavil:

111111111111 je 26. apr 2020 ob 21:43 izjavil:

Beernarrd je 26. apr 2020 ob 20:31 izjavil:

Brez odpovedi dediščini osebi x2 in x3 dobita vsaka po eno tretjino premoženja.

Ne. Dobita vsak 25% premoženja od pokojnega.

Jaz sem razumel, da obstaja tudi preživeli zakonec. Torej tretji dedič.

Ja seveda zakonec dobi 50%,in potomci 50% (ker sta 2 vsak 25%).

Dedujejo tisto, kar je bilo od zapustnika!

Smatra se, da žena že ima 1/2 skupnega premoženja, deli se pa druga polovica, ki je pravno od moža. Tako da tista polovica se deli ženi in otrokom pokojnika.

Preberi to:
"Lahko pa vi kot zakonska žena, dokažete, da je bil del premoženja, ki je sicer pisan na vašega moža, ustvarjen v času trajanja zakonske zveze z vami, z delom, kar pa pomeni, da imate vi na podlagi zakona na tem premoženju po zakonski domnevi 50 % delež. In če to dokažete, potem to premoženje, kljub smrti vašega moža, ne preide v dediščino in se ne deduje, ne po zakonitih dedičih ne po oporočnih dedičih. To premoženje (zakonska domneva je 50 % na vsem premoženju, ki je bilo ustvarjeno tekom trajanja zakonske zveze z vašim možem z delom!!!), katerega izločitev lahko zahtevate vi kot žena pokojnega moža, potem pripada samo vam in posledično postanete izključni lastnik tega premoženja.

Glede samih dedičev pa je zakon zelo precizen, če zapustnik ni napravil oporoke kot prvi dedujejo po njem tako imenovani zakoniti dediči, to so zapustnikovi otroci in njegov zakonski partner. V konkretnem primeru to pomeni, da so dediči v primeru, če vaš mož umre, vsi njegovi biološki otroci, ne glede na to, kdo je biološka mati teh otrok, in glede na to iz katerega izmed zakonov pokojnika so ti otroci, dedič pa ste tudi vi kot zakonski partner vašega moža. Torej vsi otroci vašega moža in vi dedujete njegovo premoženje v tem primeru po enakih deležih."

Vir:
http://www.pravnitelefon.si/pravna-podr...

Kaj ne razumeš? To da ima žena že pred dedovanjem polovico?! Po smrti moža se pa deli naprej!

Ja, ampak prvo se izvzame 50% ki že tako pripadajo soprogi. To ni del dedne mase.

Preostalih 50% se deli na tretjine.

Prvi redni red ni davka, razen denar na banki.

fikus_ je 27. apr 2020 ob 14:51 izjavil:

Prvi redni red ni davka, razen denar na banki.

Tebi ne gre?

Okapi je 27. apr 2020 ob 15:04 izjavil:

fikus_ je 27. apr 2020 ob 14:51 izjavil:

Prvi redni red ni davka, razen denar na banki.

Malo morgen. Oceni se vrednost nepremičnin, premičnin, denarja, vrednostnih papirjev.

Zakaj se oceni?

Kje si našel, da je obdavčeno v 1. dednem redu?
Oceni se drugače iz drugih razlogov, recimo zaradi izračuna nujnega deleža ;)

Ganon je 27. apr 2020 ob 15:30 izjavil:

Eni imamo z dedovanji direktne izkušnje.

Čudne so te izkušnje. Davka v 1. dednem redu ni.

Okapi je 27. apr 2020 ob 15:35 izjavil:

Je, samo da temu paragrafarji rečejo sodna taksa, ne davek. Ki je odvisna od vrednosti podedovanega premoženja.

Haha dobro se poskušaš vleči ven iz tega da zmotno trdiš da se pri dedovanju v 1. dednem redu plača davek :D ne plača se nobenega davka, sodna taksa ki jo omenjaš je pa zanemarljiva da bi jo lahko kakorkoli primerjal z davkom.

Okapi - A si ti normalen? Sodna taksa je to, kar piše - strošek sodnega postopka, ki se odmeri glede na vrednost dediščine, davek pa je davek, ki ga moraš, če nisi 1. dedni red, plačat v 30-ih dneh in se viša od 2. dednega reda naprej, dalj si, večji je davek.

Dejte ljudje malo razmislit, kakšne nebuloze nekateri tu pišete.

Tako pač govori zakon o sodnih taksah, misliš, da si to vsak sodnik posebej izmisli. Sicer pa znajo bit sodni postopki okoli dediščin kar dolgi in dragi, če se dediči ne zmenijo med seboj.
Bil sem štirikrat na dediščinah in vedno je bila taksa izredno nizka pa je šlo dvakrat kar za konkretno vrednost, vendar, ker smo se dediči že doma vse dogovoril in so na sodišču to samo spravili v pismeno obliko.
Za vrednost približno 300kDEM je bila taksa okoli 300DEM, za skoraj miljon DEM vredno premoženje pa ni bilo 1000DEM, bilo pa je skoraj 50 dedičev, tako, da je prišlo na enega okoli 20DEM, davek pa je bil kar visok, saj je šlo za 5. in 6. koleno.

Mato989 - V socializmu so bile takse (za nekaj din kolekov) nižje, v kapitalizmu pa te pri teh rečeh derejo - sodišče, notarji, FURS,....

Okapi - Ti si pameten in imaš povsod neke svoje trditve, jaz pa povem tako, kot sem sam doživel. Sodniki imajo tako, kot policisti, išpektorji,... deskriditacijsko pravico, da določijo višino globe, takse,... in nam je sodnica lepo povedal, da bo zato, ker smo se lepo zmenil in ona praktično ni imela dela, dala najnižjo možno višino takse. Verjetno ona ni kršila zakona. Imeli smo pa vse štiri obravnave (v cca 5-ih letih) pri isti sodnici. Vsi smo tudi napovedali, da se ne bomo pritoževali, tako, da je bila zadeva takoj pravnomočna.

Verjetno je taksa tam, kjer mora sodnica posegat, mirit, prepričevati,... dediče, dela zanjo precej več in potem tudi takso določi najvišjo možno.
V dednih zadevah se ne uporablja sodnih cenilcev, razen, ko pride do pritožb pri davku, sodišče samo določi približno vrednost dediščine.

Na netu si lahko hitro zguglaš, kakšna je tarifa za sodno takso.

Za obravnavo zapuščine v postopku na prvi stopnji, če se postopek zaključi s sklepom o dedovanju, se plača poprečna taksa po čisti vrednosti zapuščine s tem, da:



__________________________________________

Pri vrednosti zapuščine Znaša taksa
nad točk...........do točk...........v točkah
________________________________________
.................1000................100
1.000............5.000...............400
5.000............10.000..............700
10.000...........50.000.............1.500
50.000...........100.000.............2.000
100.000 2 % od eurske vrednosti, vendar največ v eurski vrednosti 15.000 točk.

Vrednost posamezne točke znaša 0,0821 EUR.

Groot je 28. apr 2020 ob 14:19 izjavil:

@Okapi prosim ne širi lažnih oziroma zastarelih informacij, ki jih več kot očitno iščeš zgolj na hitro po internetu in ne poznaš dejansko pravilnega odgovora!! Takse, ki si jih navedel so popolnoma napačne.

Sodna taksa se odmeri po Zakonu o sodnih taksah. V zapuščinskem postopku se taksa odmeri glede na vrednost zapuščine, pri čemer relevatni količnik znaša 1,5. Spodaj na hitro za predstavo sodne takse pri posameznih vrednostih - za več si poglejte prilogo 1 k zgornjemu zakonu:

1.000 EUR = 45 EUR
5.000 EUR = 189 EUR
20.000 EUR = 324 EUR
50.000 EUR = 594 EUR
100.000 EUR = 684 EUR
200.000 EUR = 864 EUR
500.000 EUR = 1.404 EUR
1.000.000 EUR = 2.304 EUR

Hebiga, na hitro sem tisto tabelo našel in nisem preverjal, ali je še aktualna.

Pred tem sem konkrento napisal, da
Za 200.000 evrov vredno dediščino je recimo 880 evrov sodne takse.Za koliko sem se zmotil? Za 16 evrov, katastrofa.

Pri tem se seveda pozablja da paraviloma med zahtevnostjo primera in obsegom dediščine obstaja korelacija. Ne vedno, in vedno lahko najdemo absurdne primere, kot ga je podal naš dežurni butalec. Amapk še bolj noro bi pa bilo, da bi se stopnja takse obračunavala case by case, ker potem bi bil naš birič oslovskih senc spet prvi na fronti, če ne bi predvideli vseh možnih predmetov dedovanja in njihovega vpliva na zahtevnost postopka.

Včasih je pač treba nekje potegnit črto med oportunitetnimi stroški in butalci, ki izumljajo toplo vodo.

Sodne takse niso nikakršna obdavčitev, so ocena stroška postopka. In je kot merilo zahtevnosti vzeta vrednost predmeta in to je to.

Ne spremeni pa to dejstva, da je med sodno takso in obdavčitvijo velika razlika in da je bilo sanjanje o davku v prvem dednem redu kapitalna brca v temo. Ker je taksa določena v absolutnih številkah in ker so razredi rpecej široki, je tudi sprenevedanje, da se splača zbijat dedno maso zaradi takse precej neumno.

Miha 333 je 30. apr 2020 ob 16:16 izjavil:

Phantomeye je 26. apr 2020 ob 19:24 izjavil:

Recimo oseba Y umre brez oporoke.

Ostanejo osebe x1, x2, x3 (oseba x1 je starš oseb x2 in x3). Osebi x2 in x3 se odločita odpovedati dediščini - da bi vse dobil partner osebe Y (oseba x1). Zato, da bi oseba x1 napisala oporoko in bi si po smrti osebe x1 osebi x2 in x3 ustrezno razdelili premoženje.

Je to pametno? smiselno? Kaj gre lahko narobe?

Samo če si 100% medsebojno zaupate. Sicer mislim, da ni pametno. V sorodstvu vem za tak primer: x3 prepriča x2, da se oba odpoveta dediščini v korist x1, z namenom, da po smrti x1 enakovredno dedujeta x2 in x3. Kasneje si otrok od x3 ustvari družino in ima stanovanjski problem. Zato x3 prepriča x1, da napiše oporoko, s katero vse premoženje zapušča otroku od x3 (svojemu vnuku). X2 lahko zahteva samo nujni delež. Hkrati tudi x3 zahteva nujni delež. Tako x3 in njegov otrok skupaj dedujeta 3/4 premoženja, x2 pa 1/4 (nujni delež).

Druga nevarnost je, da lahko na primer x3 sklene z x1 pogodbo o dosmrtnem preživljanju in kasneje postane edini lastnik, če gre za nepremičnino.

Dobro je treba premisliti.

Na kratko povedano je tveganje v tem, da bo tisti, ki bo vse podedoval s tem prosto razpolagal in ni nobenega jamstva, da za njim karkoli ostalo, ker bo lahko vmes vse zakockal, prodal, podaril...

Osebno, ko sem bil v situaciji, kjer bi moral dedovati po enem od staršev to zame ni bila dilema, ker nisem imel nikakršne blodnje, da mi po starših karkoli pripada. Posledično tudi nisem imel nikakršne težave z odločitvijo, da zakonec deduje celotno premoženje. Zdaj ali to pomeni, da se bo čez X let to premoženje delilo z nekom tretjim, ali pa da bo preživeli starš šel na pohod po Vegasu, pa v bistvu ni moj problem. Ker popolnoma nič kar so ustvarili starši ne vidim kot moje pravice. Naj pač s premoženjem delajo karkoli želijo, saj so ga tudi sami ustvarili.

Potem je še toliko bolj koristno, da tak brat po smrti prvega starša nič ne podeduje.