Večina držav leži v časovnih pasovih, ki ne ustrezajo sončnemu času.
Slo-Tech - Bliža se čas, ko se bodo vnovič razplamtele razprave o smiselnosti prehajanja s poletnega na zimski čas in obratno. Medtem ko nekateri prisegajo na poletni čas in svetlejše večere, bi drugi želeli sonce v zenitu okrog poldneva in torej več svetlobe zjutraj. V ugledni znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences sta raziskovalca z Univerze v Kaliforniji, San Francisco (UCSF) objavila rezultate raziskave o vplivih premikanja ure na zdravje. Ugotavljata, da je to v ZDA škodljiva praksa, ki bi jo veljalo odpraviti.
Primerjala sta, kako to početje vpliva na človeško notranjo uro, tako imenovani cirkadiani ritem, in posledice v obliki debelosti in pogostosti kapi. Rezultati kažejo, da je premikanje ure škodljiva praksa. Če bi ostali na standardnem času, ki ga sicer uporabljamo pozimi, bi se prevalenca debelosti in kapi znižala za 0,78 in 0,09 odstotka. Če bi ves čas ostali na poletnem času, kar je možnost, ki so jo na primer uporabili v Rusiji, a kasneje odpustili, bi bili zdravstveni obeti takisto pozitivni. Debelost bi upadla za 0,51 odstotka, kapi pa za 0,07 odstotka. Vplivi so torej približno tretjino manjši kot pri stalnem zimskem času, a še vedno občutni v primerjavi s premikanjem ure.
Raziskovalca sta tudi skušala razložiti, zakaj te razlike. Naravna človeška ura ni povsem usklajena z vrtenjem Zemlje, saj ima povprečju človekov bioritem obhodni čas 24 ur in 12 minut. Zato so zunanji dražljaji, med katerimi je najpomembnejša svetloba, pomembni za stalno sinhronizacijo bioritma. Svetlejša jutra naj bi bila manj škodljiva, ker omogočajo zagon telesa in ga krmilijo v smeri zunanjega izmenjavanja dnevi in noči, medtem ko svetlejši večeri teh koristi ne prinašajo.
Rezultati na Evropo niso neposredno prenosljivi, ker uro prestavljamo ob drugih terminih, imamo drugačno organizacijo dneva in dela ter živimo bolj severno kot v ZDA, torej je medsezonska variabilnost v dolžini dneva večja. Če bi v Sloveniji prešli na stalni zimski čas, bi zime ostale enake, poleti pa bi sonce vzhajalo okrog 4. ure in zahajalo okrog 20. ure. Po drugi strani, če bi prešli na standardni poletni čas, bi spremembe opazili pozimi. Sonce bi zahajalo okrog 17. ure, vzhajalo pa okrog 8. ure. Premikanje ure omogoča oboje.
... Pejt eno uro prej v službo, pa boš imel popoldne več sonca ... Zate velja isto.
Ker prav vsak zaposleni v deželi tej ima neodtujljivo pravico prihajati in odhajati v službo kadar hoče. In: ker vrabci na vejah čivkajo, da je premikanje časa bilo uvedeno primarno zaradi prilagoditve delovnega časa svetlobnim pogojem.
Mene premikanje ure ne moti oz. se mi zdi da je to najboljša rešitev za čez celo leto. Če pa bi moral izbirati bi brez razmisleka izbral zimski čas. Veliko otrok ima stisko hoditi po temi v šolo, poleg tega so takrat bolj ogroženi tako z vidika voznikov, kot samih sebe (telefoni, temna oblačila, ipd.). Verjetno pa tisti, ki živijo v razsvetljenih mestih in/ali nimajo otrok tega ne vidijo tako.
Mene premikanje ure ne moti oz. se mi zdi da je to najboljša rešitev za čez celo leto. Če pa bi moral izbirati bi brez razmisleka izbral zimski čas. Veliko otrok ima stisko hoditi po temi v šolo, poleg tega so takrat bolj ogroženi tako z vidika voznikov, kot samih sebe (telefoni, temna oblačila, ipd.). Verjetno pa tisti, ki živijo v razsvetljenih mestih in/ali nimajo otrok tega ne vidijo tako.
Argumenta sta. Vendar: ali so otroci zadosten argument za urejanje ritma celi populaciji? Posebej, če jih lahko oblečemo svetlo, jih poučimo o hoji brez telefona, število prometnih nesreč, kjer so udeleženi šolarji ni odvisno od premikanja ure, šolarje, ki ne živijo v razsvetljenih mestih prevažamo v šolo ...? Ostane njihova stiska. Je to zadosten argument?
Vendar: ali so otroci zadosten argument za urejanje ritma celi populaciji? Posebej, če jih lahko oblečemo svetlo, jih poučimo o hoji brez telefona, število prometnih nesreč, kjer so udeleženi šolarji ni odvisno od premikanja ure, šolarje, ki ne živijo v razsvetljenih mestih prevažamo v šolo ...? Ostane njihova stiska. Je to zadosten argument?
Da! Dovolj močan argument. Za pravilen razvoj otroških možganov je potrebno dovolj spanja. Ena ura bolj zgodaj, se občutno pozna pri šolskem uspehu in kognitivnih sposobnostih. Preberi kakšno kjigo ali raziskavo na to temo.
Z veseljem preberem. Imaš mogoče kak link na raziskavo, ki povezuje premikanje ure z razvojem kognitivnih sposobnosti pri otrocih? (Ali je to le strel z manevrsko muncijo?)
Da! Dovolj močan argument. Za pravilen razvoj otroških možganov je potrebno dovolj spanja. Ena ura bolj zgodaj, se občutno pozna pri šolskem uspehu in kognitivnih sposobnostih. Preberi kakšno kjigo ali raziskavo na to temo.
Kakšna ura bolj zgodaj!? Mulc gre spat ob devetih in vstane ob šestih. Ali je zunaj dan ali noč nima nobene veze. Ker zunaj je enkrat dan enkrat noč, ne glede na to, ali uro premikaš ali ne.
Kogarkoli pa en usran premik ure zjebe, mora biti pa veliko pezde. Enkrat v letu spiš uro manj ali dlje. Pa še to ne, ker je za vikend. Zjebe edino tiste, ki so v nočni in se jim tam podaljša. Ker morajo eno ure dlje delati. In ni nujno, da bodo kasneje to uro skompenzirali.
Z veseljem preberem. Imaš mogoče kak link na raziskavo, ki povezuje premikanje ure z razvojem kognitivnih sposobnosti pri otrocih? (Ali je to le strel z manevrsko muncijo?)
Kakšna ura bolj zgodaj!? Mulc gre spat ob devetih in vstane ob šestih. Ali je zunaj dan ali noč nima nobene veze. Ker zunaj je enkrat dan enkrat noč, ne glede na to, ali uro premikaš ali ne.
Našega bioritma ne zanima ali mi rečemo "januar" ali "radiator", kakor tudi ne, ko je sonce v zenitu, ali takrat rečemo da je ura "12" ali pa "14", da bo pol zvečer ob 22 uri še sonce sijalo. Bioritem se ravna po sončni uri. Take nas je naredila evolucija v zadnjih 10 milijonih letih (če štejemo samo čas od prvega pokončno hodečega človečnjaka, Lucy)
Premikanje ure je nepotrebno in ima hkrati velik vpliv. Nepotrebne stvari je potrebno odstraniti. Ljudje so brez tega v naših krajih živeli pred letom 1982 in lahko tudi naprej. Teh 40 ali 50 let se bo v zgodovinske knjige zapisalo kot zabloda in nepotreben eksperiment. Bo pa EU verjetno zadnja, ki bo to ukinila, ker se je težko poenotiti med 25+ državami.
Premikanje ure je nepotrebno in ima hkrati velik vpliv. Nepotrebne stvari je potrebno odstraniti. Ljudje so brez tega v naših krajih živeli pred letom 1982 in lahko tudi naprej. Teh 40 ali 50 let se bo v zgodovinske knjige zapisalo kot zabloda in nepotreben eksperiment. Bo pa EU verjetno zadnja, ki bo to ukinila, ker se je težko poenotiti med 25+ državami.
Ja, so živeli, ker so zjutraj vstali in šli v fabrko al pa na njivo. Sedaj pa hodjo v službe prekladat papirčke ob devetih, al pa desetih, pa hočjo zvečer imeti dan. Zjutraj ga pa prespijo. Otroci, pa za pravilen razvoj možganov, naj kar hodijo v šolo ob pol devetih.
Z veseljem preberem. Imaš mogoče kak link na raziskavo, ki povezuje premikanje ure z razvojem kognitivnih sposobnosti pri otrocih? (Ali je to le strel z manevrsko muncijo?)
Prebral povzetek. Tam ni govora o negativnem vplivu premikanja ure z razvojem kognitivnih sposobnosti pri otrocih. Če se motim, mi kupi knjigo. Ali vsaj citiraj, bom šel v knjižnico.
Ja, so živeli, ker so zjutraj vstali in šli v fabrko al pa na njivo. Sedaj pa hodjo v službe prekladat papirčke ob devetih, al pa desetih, pa hočjo zvečer imeti dan. Zjutraj ga pa prespijo. Otroci, pa za pravilen razvoj možganov, naj kar hodijo v šolo ob pol devetih.
Tudi danes veliko ljudi dela v fabrkah in na njihah. In tudi pred letom 1982 je veliko ljudi delalo v pisarnah.
Jaz bi prestavil tudi zimski čas. Za 2 uri. Kot tudi poletnega.
Svetloba popoldne mi je bolj pomembna kot zjutraj...
Ura na uri ti mora kazati 10, ko boš ti vstal? In zato, bomo premaknili uro za 2 uri naprej, da boš vstal po sončni uri ob 8, da ti bo na uri kazalo 10, da boš imel potem zvečer ob "22. uri sonce"?
Kaj pa če bi ravno tako vstal po sončni uri ob 8, pa da ti na uri kaže 8? V tem primeru boš ravno tako imel zvečer "dalj časa svetlo". Na pa da želiš vstajat po sončni uri ob 8, samo da ti na uri kaže 10?
Velja enako za vse ostale, ki mislite da je treba obdržat poletni čas...
Premikanje ure je nepotrebno in ima hkrati velik vpliv. Nepotrebne stvari je potrebno odstraniti. Ljudje so brez tega v naših krajih živeli pred letom 1982 in lahko tudi naprej. Teh 40 ali 50 let se bo v zgodovinske knjige zapisalo kot zabloda in nepotreben eksperiment. Bo pa EU verjetno zadnja, ki bo to ukinila, ker se je težko poenotiti med 25+ državami.
Ja, so živeli, ker so zjutraj vstali in šli v fabrko al pa na njivo. Sedaj pa hodjo v službe prekladat papirčke ob devetih, al pa desetih, pa hočjo zvečer imeti dan. Zjutraj ga pa prespijo. Otroci, pa za pravilen razvoj možganov, naj kar hodijo v šolo ob pol devetih.
Govoriti o delu v fabrikah in ne vedeti, da tam po večini začnejo ob šestih (po zimi tudi ob sedmih), kar še vedno pomeni svoj bioritem prekinit v trdi temi je populizem. Ne razumeti, da zaposleni, ki "le prekladajo papirčke" predstavljajo veliko večino zaposlenega prebivalstva (pazi: večina kmetov gre tudi v službe!) in jim, zaradi njihovega "sramotno nevrednega dela", ne dovoliti pravice do izbire je populizem. Sklicevati se na razvoj otrok, zahtevati, da gredo v šolo točno ob pol devetih je pa sprenevedanje.
Tisto uro bojo že potrpeli, med drugim pa popoldne daljšega sonca profitiramo VSI.