Slo-Tech - Microsoft je v Word in Excel dodal tako imenovani Agent Mode, ki skupaj z Office Agentom v Copilotu omogoča napredno uporabo pisarniških orodij z besedilnimi ukazi umetni inteligenci. Novi način uporabe Excela in Worda imenujejo vibe working po zgledu skovanke vibe coding, kar se imenuje sestavljanje programov s pisanjem pozivov v umetno inteligenco namesto klasičnega programiranja. V Wordu in Excelu nam sedaj obljubljajo nekaj podobnega, s čimer želijo tudi manj veščim uporabnikom omogočiti dostop do naprednih funkcij.
Agent Mode naloge razkosa na manjše korake, nato pa sestavi načrt dela in jih - bolj ali manj uspešno - izvede in dokonča. Pri tem si pomaga tudi z modelom GPT-5, do katerega ima Microsoft dostop zaradi investicij v OpenAI. Dogajanje je torej podobno že starim znancem makrojem, s katerimi smo že desetletja avtomatizirali opravila v pisarniških programih, le da jih je bilo treba znati pisati. V Microsoftu poudarjajo, da so dodali vrsto varovalk, da umetna inteligenca ne bi pacala in počenjala neumnosti po Excelovih tabelah, ki poganjajo marsikaj od domačih proračunov do velikih podjetij. Človeške ravni še vedno niso dosegli. Na testu SpreadsheetBench je Agent Mode dosegel 57,2 odstotka, kar je najboljši rezultat med modeli umetne inteligence, a še vedno slabše od povprečja ljudi, ki znaša 71,3 odstotka.
Izven Worda in Excela bo naloge opravljal Office Agent v Copilotu. V Microsoftu 365 je že na voljo Copilot, sedaj pa prihajajo še Anthropicovi modeli. Ti še nimajo vstopa v Officeove aplikacije Word, Excel in PowerPoint, kjer najdemo OpenAI-jeve modele, temveč delajo v povezavi z njimi prek Copilota. Eden izmed razlogov je tudi računska podstat, saj Anthropic uporablja Amazonove strežnike.
Meni se zdi podcenjujoče, če prejmem dopis/članek/besedilo, ki je bilo pripravljeno z UI. Če nisem vreden avtorjevega truda, potem ni vredno, da se za tisto zanimam. Enako tudi sam - če nekomu pišem, je res prav, da mu posvetim tiste svoje minute. Sicer ga imam za manjvredno stvar, ki bi se je rad samo hitro znebil. Čim hitreje, čim bolje. Tega nočem.
Da se razumemo, marsikaj je uporabno, predivja uporaba UI pa zagotovo poneumlja ljudi. Se bodo sedaj sploh še učili tujih jezikov? Se nihče več ne bo potrudil za nobeno stvar? Ker ni vredno, škoda časa, rajši počnem kaj drugega ...
Se bodo sedaj sploh še učili tujih jezikov? Se nihče več ne bo potrudil za nobeno stvar? Ker ni vredno, škoda časa, rajši počnem kaj drugega ...
In zakaj bi bilo to slabo? Zakaj bi se moral učiti nekaj, kar zna stroj početi enako dobro, ali bolje? A znaš uporabljati logaritemske tablice? Kdo se danes uči uporabljati tole:
Jaz imam dva doma, podedovana od fotra, ki ju je še redno uporabljal (dokler ju ni tam okoli 1974/75 zamenjala elektronika) . Enega manjšega, za v prsni žep delovne halje, in enega bolj "namiznega" (na sliki). Nekoč sem ga celo znal uporabljati
Se bodo sedaj sploh še učili tujih jezikov? Se nihče več ne bo potrudil za nobeno stvar? Ker ni vredno, škoda časa, rajši počnem kaj drugega ...
In zakaj bi bilo to slabo? Zakaj bi se moral učiti nekaj, kar zna stroj početi enako dobro, ali bolje? A znaš uporabljati logaritemske tablice? Kdo se danes uči uporabljati tole:
Če nič drugega, ker takšne stvari (podobno kot recimo branje, pisanje, ročne spretnosti ...) razvijajo možgane. Navsezadnje pa tudi zaradi spoštovanja do sogovornika. Nisem proti pomoči, sploh ne. Ampak stvari, ki pa popolnoma prevzemajo razmišljanje in vse naredijo namesto človeka, zagotovo niso na mestu.
Saj pri prevajanju še vedno moraš razmisliti, kaj boš povedal. Samo da ti pač ni treba razmišljati v tujem jeziku. Prednost je, ker se v maternem jeziku vsak bolje izraža.
Ljudje načeloma niso nič bolj neumni, kot so bili pred 50 leti, ko še ni bilo kalkulatorjev in je bilo treba vse računati "na pamet", oziroma s pisalom na papirju. Včasih so recimo znanstveniki veliko več stvari vedeli na pamet, ker je bilo zelo zamudno, če si moral nekaj poiskati v knjigi (ki je morda niti nisi imel pri roki in si moral iti v knjižnico). Sedaj to ni več potrebno. Ampak zaradi gugla (ali umetne pameti) znanstveniki niso nič manj pametni.
Ko ti stroj možgane razbremeni za določena opravila, jih lahko učinkoviteje uporabljaš za druge stvari.
Je pa res, da je možganska "telovadba" koristna in nujno potrebna. Če se bojiš, da ti bodo možgani zaradi računalnika "zakrneli", imaš dve možnosti - računalnika ne uporabljaš (vsaj ne za določene stvari), ali pa počneš različne stvari, za katere jih moraš uporabljati (lahko rešuješ uganke, se učiš tujega jezika, računaš na pamet, igraš go ali šah...).
To je podobno kot pri fizičnem delu. Včasih so ljudje peš hodili v šolo in na delo, vihteli krampe in lopate, sedaj pa se tako ali drugače rekreirajo (tisti, ki skrbijo za svojo kondicijo). Upravičeno lahko rečemo, da so ljudje zaradi strojev sedaj v povprečju v slabši fizični kondiciji, kot so bili pred 100+ leti, ampak nihče ne bo zaradi tega omejeval rabe strojev.
Raziskave med znanstveniki ali med "povprečnimi" ljudmi?
Ker če recimo naredimo primerjavo s fizično kondicijo, sem že omenil, da je v povprečju danes manjša kot pred 100 leti, po zaslugi strojev, ampak športniki so pa bolj fizično zmogljivi, kot so bili pred 100 leti.
Predvsem pa, merjenje IQ je problematično. Tako kot je rasistično in znanstveno napačna interpretacija merjenja IQ, ki pokaže razliko v pameti med različnimi populacijami, je tudi (skoraj zanesljivo) napačna interpretacija, da se povprečna pamet ljudi znotraj populacije spreminja (na gor ali na dol). IQ ne meri pameti ljudi, temveč njihovo sposobnost reševanja testov IQ. Kar ni enako.
In zakaj bi bilo to slabo? Zakaj bi se moral učiti nekaj, kar zna stroj početi enako dobro, ali bolje? A znaš uporabljati logaritemske tablice? Kdo se danes uči uporabljati tole:
Moje trenutno mnenje: to je pa slabo zato, ker GenAI deluje malce (beri popolnoma) drugače, kot rehenšiber. Pri "neAI" strojih moraš znat reč nastavit in potem deluje vedno enako (lahko se zmotiš ti - potem bo tudi stroj vedno dal enako napačen rezultat), GenAI se pa ne moti vedno enako, ker, kot pove ime, generira stvari in če ne razumeš vsebinskega ozadja tvojega področja, ne boš znal prepoznati, kdaj se ti je inteligenca zmotila (razen, če se ne bo motila, tam pa še nismo:). Sploh pa pri Excelu - a npr. upaš recimo 100 dobaviteljem poslati naročila za kose materiala v vrednosti 3mio evrov, količino posameznih kosov (recimo, da imaš ene 300 različnih kosov, vsakega naročaš v tisočih) ti je pa izračunal MS Copilot? Bi poslal, brez da bi preveril vsaj par primerov (kako boš pa preveril, če ne znaš sam zračunat)? A si upaš material za plato za bajto zmešati sam na podlagi tega, kar ti bo načarala inteligenca? Kaj pa zdravilo - si boš sam namešal antibiotike po receptu inteligence - saj v večini primerov ima prav (nekje 99), ampak včasih pa nima - in takrat ne boš znal prepoznati, da nima prav, ker se nočeš učiti:) Spiješ napačno mešanico in gavzneš. Ni panike, samo eden na sto. Analogija s kalkulatorjem: ni nam treba znati računati, ampak če ti bo bankir za 10 letni kredit v višini 100.000 eur zaračunal mesečno anuiteto 2000 eur, boš opazil napako - to pa zato, ker vsaj približno razumeš računanje. Če pa te matematične osnove nimaš in če banka uporabi Copilota ki nekaj nabluzi, boš pa plačeval 2k na mesec in ničesar posumil:) Malce slab primer, ampak, ajde, vsaj približno je to to:)
Disclaimer: to od betona velja za gradbinca, to od zdravil za farmacevta, to od naročil za nabavnika itd.(skratka, ne sedaj vsi govoriti, da že sedaj ne vemo, kako zmešati antb in jih vseeno žlampamo:)
Glede napak, tudi v logaritemskih tablicah so bile napake. V Vegovih, ki so veljale za ene od najbolj natančnih, recimo okoli 0,1%. Tudi "rehenšiberji" so bili različno natančni.
Sploh pa pri Excelu - a npr. upaš recimo 100 dobaviteljem poslati naročila za kose materiala v vrednosti 3mio evrov, količino posameznih kosov (recimo, da imaš ene 300 različnih kosov, vsakega naročaš v tisočih) ti je pa izračunal MS Copilot? Bi poslal, brez da bi preveril vsaj par primerov
A si ti upaš poslati tako tabelo, ki jo je ročno naredil en komercialist, ne da bi jo prej preveril?
Sem popolnoma prepričan, da je statistično gledano verjetnos napake manjša, če jo sestavi Excelova umetna pamet, kot če jo ročno sestavi komercialist.
Glede napak, tudi v logaritemskih tablicah so bile napake. V Vegovih, ki so veljale za ene od najbolj natančnih, recimo okoli 0,1%. Tudi "rehenšiberji" so bili različno natančni.
Sploh pa pri Excelu - a npr. upaš recimo 100 dobaviteljem poslati naročila za kose materiala v vrednosti 3mio evrov, količino posameznih kosov (recimo, da imaš ene 300 različnih kosov, vsakega naročaš v tisočih) ti je pa izračunal MS Copilot? Bi poslal, brez da bi preveril vsaj par primerov
A si ti upaš poslati tako tabelo, ki jo je ročno naredil en komercialist, ne da bi jo prej preveril?
Sem popolnoma prepričan, da je statistično gledano verjetnos napake manjša, če jo sestavi Excelova umetna pamet, kot če jo ročno sestavi komercialist.
No, sj se strinjam glede rehenšiberja in napak in tega:) Ampak govoriva o tem, zakaj se je treba učiti neke stvari in jih razumeti, če pa lahko genAI naredi namesto tebe. Razumeti moraš zato, da boš opazil napako. Da se razumemo, tudi pri pregledu tistega, kar je naredil komercialist, moraš biti strokovnjak za področje, ki ga pregleduješ. S tega vidika ni razlike, ali neko delo naredi AI ali človek, ker se oba motita, ampak da napako opaziš, se moraš področje prej naučiti:D
Excel, komercialisti, genAI, velika vrednost dokumenta: jasno, da pogledam sam:) Če bi moral pa izbrati genai ali komercialist in ne bi imel možnosti pregledati, kaj so načarali in oddali? Če človeka poznam in se je v preteklosti izkazal, vsekakor človeka (pa še nekam ga lahko pošljem, če bo kaj šlo narobe:)
Se bodo sedaj sploh še učili tujih jezikov? Se nihče več ne bo potrudil za nobeno stvar? Ker ni vredno, škoda časa, rajši počnem kaj drugega ...
In zakaj bi bilo to slabo? Zakaj bi se moral učiti nekaj, kar zna stroj početi enako dobro, ali bolje? A znaš uporabljati logaritemske tablice? Kdo se danes uči uporabljati tole:
Najbolje, da mulcev ne učimo več poštevanka, sej imajo kalkulatorje.
Objektivni bodimo. 99,9% ljudi se nauči poštevanke do sto. Za realno življenje to ni zadosti, zato uporabljajo ______ (vstavi sam: papir in svinčnik, abakus, kalkulator, računalnik, AI). Izplača se govoriti o tem, ali šola odločno premalo poudarka postavi na približno računanje, kar je v kombinaciji s poštevanko do sto zadosti za kontrolo AI.
Raziskave med znanstveniki ali med "povprečnimi" ljudmi?
Ker če recimo naredimo primerjavo s fizično kondicijo, sem že omenil, da je v povprečju danes manjša kot pred 100 leti, po zaslugi strojev, ampak športniki so pa bolj fizično zmogljivi, kot so bili pred 100 leti.
Predvsem pa, merjenje IQ je problematično. Tako kot je rasistično in znanstveno napačna interpretacija merjenja IQ, ki pokaže razliko v pameti med različnimi populacijami, je tudi (skoraj zanesljivo) napačna interpretacija, da se povprečna pamet ljudi znotraj populacije spreminja (na gor ali na dol). IQ ne meri pameti ljudi, temveč njihovo sposobnost reševanja testov IQ. Kar ni enako.
Zmožnost reševanja iq testov je povezana tudi z izobrazbo. ze primerjava znotraj populacije je problematična.
Glede napak, tudi v logaritemskih tablicah so bile napake. V Vegovih, ki so veljale za ene od najbolj natančnih, recimo okoli 0,1%. Tudi "rehenšiberji" so bili različno natančni.
Sploh pa pri Excelu - a npr. upaš recimo 100 dobaviteljem poslati naročila za kose materiala v vrednosti 3mio evrov, količino posameznih kosov (recimo, da imaš ene 300 različnih kosov, vsakega naročaš v tisočih) ti je pa izračunal MS Copilot? Bi poslal, brez da bi preveril vsaj par primerov
A si ti upaš poslati tako tabelo, ki jo je ročno naredil en komercialist, ne da bi jo prej preveril?
Sem popolnoma prepričan, da je statistično gledano verjetnos napake manjša, če jo sestavi Excelova umetna pamet, kot če jo ročno sestavi komercialist.
Dvomim. Sem uporabil chatgtp za izračun necesa. Ko podatkov ni našel, jih je sfabriciral, in rezultat ni bil zanesljiv.
Človek, ki ve kaj dela je bolj zanesljiv. Kar je jasno napisano tudi vi članku.
