Evo pa se je spet spremenila ura..

Te spremembe ure mi že pošteno gredo na jetra. Kdaj bodo to že enkrat ukinili, saj ne pripomore k ničemer. Poraba električne energije je pa itak zanemarljiva.

m ja jest sem tud za ukinitev tega.

Mah no meni pa kr pase, da ne hodiš sredi noči delat. Sicer je sedaj prava ura, ampak če bi bila tako poleti, bi izgubil eno uro dneva.

NE vem kaj vas moti, sej edino kar je je malo štelanja ur (zato jih imaš čim manj :) )

Prelepo, da bi bilo res.

Maš kakšen link?

Kolikor jaz vem, sporazum o "menjavanju sezonskega časa" v resnici poteče.

Ampak EU si po moje "ne more privoščit", da odpusti vseh 100 uradnikov, ki premaknejo uro dvakrat na leto.

Tako, da ... se tele neumnosti še ne bomo tako hitro znebili.

Sem poslal mail na MNZ, poročam če/ko odgovorijo.

Zelo zanimivo branje, priporočam vsem zainteresiranim.

Zakaj poletni čas?

Uvedba poletnega časa je posledica razmišljanja o ekonomski in energetski učinkovitosti človeštva. Pred uvedbo tega mehanizma so namreč opazili, da je bilo v pomladnih mesecih sonce že precej visoko, večina ljudi pa je še spala. Pametnim glavcam se je zazdelo, da je to škoda, saj bi bilo bolje, če bi naravno svetlobo izkoristili za delo. Rešitev so našli v tem, da spomladi čas prestavijo za eno uro naprej. Tako so ljudje na primer privarčevali z energijo za osvetljevanje stanovanj. Delovne in šolske ure so se namreč lepše prilegale dnevni svetlobi. Obratno je bilo jeseni: ker so se ljudje zbujali v čedalje večjo temo, so uradni čas korigirali s prestavitvijo poletnega časa nazaj na standardni lokalni čas in tako pridobili več jutranje svetlobe.

Začetna opažanja o tem, da lahko s korekcijo lokalnega časa privarčujemo z energijo, so potrdile mnoge študije. V 70-ih letih prejšnjega stoletja je ameriško prometno ministrstvo ugotovilo, da v celotni državi vsak dan poletnega časovnega režima porabijo skoraj 1% manj električne energije, kot bi jo, če poletnega časa ne bi uvedli.

Podobne zaključke je prinesla kalifornijska raziskava iz leta 2001. Zaradi slavne kalifornijske energetske krize med leti 2000 in 2002 so namreč želeli poletni čas v Kaliforniji vsaj za leto dni raztegniti na celo leto, vendar Bela hiša in ameriški kongres zaradi dogodkov 11. septembra predloga nikoli nista sprejela, kasneje pa v Kaliforniji tudi ni prišlo do sprememb.

Empirično je možno ugotoviti, da je poletni čas učinkovit vsaj na treh področjih:

* varčevanje z energijo: ameriška študija, ki je potekala v letih 1974 in 1975, je pokazala, da so v marcu in aprilu s poletnim časom dnevno privarčevali kar 10.000 sodčkov nafte - skratka 600.000 sodčkov v dveh mesecih v vsakem od preučevanih let;
* zmanjševanje števila žrtev prometnih nesreč: zaradi naravne svetlobe, ki jo s poletnim časom prestavimo na kasnejše ure dneva, več ljudi iz služb in šol domov potuje še pri dnevni svetlobi, kar bistveno zniža verjetnost različnih prometnih nesreč. Izkazalo se je tudi, da v nekoliko manj svetlih jutrih ne prihaja do večjega števila prometnih nesreč - vsaj ne v mesecih, ko velja režim poletnega časa. Raziskovalci ocenjujejo, da v Ameriki tako mesečno rešijo 25 življenj in preprečijo približno 1.000 hudih telesnih poškodb. Na mesec hkrati privarčujejo za 14 milijonov dolarjev stroškov, ki bi nastali zaradi prometnih nesreč;
* preprečevanje kriminala: ker je večina ljudi doma še pred temo, se v poletnem času zmanjša njihova izpostavljenost raznim kriminalnim dejanjem, saj se večina tatvin in osebnih napadov zgodi po temi.

Zgodovina

Poletni čas so prvi uvedli Nemci, in sicer leta 1915, kmalu pa je sledila Velika Britanija in druge države.

Ideja sama pa je bistveno starejša. Za njenega očeta velja šegavi ameriški izumitelj in državnik Benjamin Franklin, ki je leta 1784 v Pariškem žurnalu objavil pismo - esej o varčevanju z dnevno svetlobo, v katerem je sicer v svojem hudomušnem slogu natančno opazil problem, vendar predlagal nekoliko togo rešitev: skušal je nanizati ukrepe, ki bi ljudi prisilili, da bi šli spat prej, zato da bi se lahko zbudili bolj zgodaj.

Franklinovo idejo, ki jo je potem še večkrat predstavil, je leta 1907 obudil angleški pisatelj William Willett: ko se je ob sončni svetlobi sprehajal mimo hiše z zastrtimi okni, je pomislil, za kakšno razmetavanje z naravno energijo gre. Predlagal je, da bi med pomladnimi in poletnimi meseci v štirih korakih po 20 minut čas premaknili za 80 minut naprej. Oblast v Veliki Britaniji predloga ni sprejela, je pa leto potem, ko so leta 1915 poletni čas kot prvi uvedli Nemci, zavoljo varčevanja z energijo poletni čas z enkratnim 60 minutnim zamikom uvedla tudi Velika Britanija. Večina držav, ki pozna ta varčevalni ukrep, je poletni čas uvedla med prvo svetovno vojno. Konec poletnega časa so večinoma datirali na 11. november. Med drugo svetovno vojno so v Veliki Britaniji naredili še korak naprej in imeli poletni čas v dveh zamahih, saj so v poletnih mesecih uro pomaknili še dodatno naprej, tako da so imeli "dvojni poletni čas". Jeseni so ure pomaknili za eno uro nazaj, novembra pa se vrnili na običajni lokalni čas - Greenwich Mean Time.

Premikanje, prestavljanje in nastavljanje ur

Premikanje ure in sprememba časa sta lahko zabavno doživetje, če na to pozabite. A ne samo osebne prigode - zaradi zmede ob menjavi časa se je v zgodovino zapisalo tudi nekaj povsem resnih dogodkov. Eden od takih se je zgodil septembra leta 1999. Na Zahodnem bregu (na palestinskih ozemljih) je še veljal poletni čas, preostanek Izraela pa je ravno prešel nazaj na standardni čas. Teroristi s palestinskih ozemelj so pripravili časovno tempirane bombe in jih pretihotapili k svojim arabskim bratom iz Izraela. Slednji so se ravnali po izraelskem času in tako napačno razumeli ure na bombah. Še ko so jih nameščali, so bombe eksplodirale in ubile tri teroriste. Če bi teroristi malo pomislili in bombe namestili pravočasno, bi življenje izgubila dva avtobusa, polna ljudi.

Prav zaradi zmede ob menjavi časa je posebej praktično, da nekatere naprave same prestavijo čas takrat, ko je treba. To zna večina operacijskih sistemov v današnjih računalnikov. Kljub temu pa uporabljamo še veliko naprav, med katerimi večina ne zna časa prestaviti samodejno (mobilni telefoni, avtomobilske ure ipd.). Žal pa je še vedno treba ročno popraviti čas na veliki večini običajnih ur: budilkah, ročnih, stenskih urah...
In prihodnost?

Evropska unija bo o smiselnosti poletnega časa znova razmišljala in tehtala leta 2007. Če bodo ugotovili, da poletni čas ni več potreben, se s tem pojavom nemara tudi pri nas ne bomo več srečevali prav dolgo.

lol s čim si eni solijo pamet

Zmenim sem se ob šestih, čakam deset minut, preklinjala frendico kako lahko tako zamuja, nakar pogledam na mobtel (je na srečo tako pameten, da sam prestavi uro) in ugotovim, da je ura deset čez pet!

Pri nas drugače traja kakšne tri dni, da uspemo prestavit ure!

Hum... jaz pa zadeve niti opazil preveč nisem... računalniki in mobitel so ure prestavili sami... tak da mi je samo čudno bilo kako to da sem se tako naspan zbudil ko je budilka zvonila.

Meni dnevna svetloba nic ne koristi pri delu, ker jo ponavadi omejujem s kaksnimi zaluzijami in/ali roletami.

Meni osebno bi pa bolj ustrezalo, da bi se ura prestavila v obratno smer, ker bi potem popoldneve po obveznostih lahko bolje izkoristil. Zjutraj pa tisto urco že potrpiš ... tako pa če imaš malo dle faks, lahko prideš domov spet po temi

Zimskega premaknemo za +30min, nato ostane tak

Hja, tudi meni skoraj nič ne koristi dnevna svetloba... sem pač vampir.

Men je pa poleti totalno zakon ker je 1 uro daljši dan zvečer! (Zjutraj itak spim).

Poleti je ze itak daljsi dan... :P

Ne morejo se zmenit, ker cajt bi obdržal in zdaj mučkajo do neznano kdaj. Do takrat se menja po starem.

Jp, zaenkrat vse še po starem. Naj bi k neodločitvi pripomogla Brexit in pandemija.

PrimoZ_ je 4. okt 2020 ob 19:46 izjavil:

Poletni čas ali pa menjavanje ure.

Vse samo da ne bo zimski, BMK če je "pravi".

Pravi je zimski, če bi pa ukinili premikanje, bi obdržali poletnega.

Če bo premik kdaj ukinjen, bomo ostali na "zimskem". Kar je tudi prav.

Nič ni nujno, da bomo ostali na "zimskem". Ostali bomo na tistem, ki ga bodo sprejele ostale države v naši bližini. Hrvaška, Italija in Nemčija se nagibajo letnemu, za nekatere druge je pa "zimski" pravi. Zdaj se pa zmeni in smo kjer smo. Zavedajo se, da ne more imeti vsaka država druge ure, vsaka pa ima svoje interese.

12.00 že dolgo ni več sredina dneva, kakorkoli obrneš. Za domače kokoši in ostale živali je v nekem povpračju, za ljudi pa ne.

Skratka, ura se prestavlja do nadaljnega po dosedanjem sistemu.

Kdaj se bo letos potem cajt prestavil? 23. oktobra?

PrimoZ_ je 4. okt 2020 ob 19:57 izjavil:

Prav, zakaj ?

Tisočkrat predelana tema. Vprašaj strokovnjake, ki se strinjajo, da umetni "letni" čas ne bi dobro vplival na človeka.

brett je 4. okt 2020 ob 20:07 izjavil:

Letos se premakne na zimski čas zadnjo soboto (na nedeljo) v mesecu. In sicer 25.10.
Spomladi pa nazaj na poletni čas. In to bo zadnji premik. Ker je EK odločila na podlagi glasovanja EP in izražene volje velike večine držav EU, da ostane poletni čas edini v veljavi. Izjema bodo lahko le severne dežele zaradi dolžine sončevega dneva.
Tako da je že odločeno da z letom 2021 ostane poletni čas edini veljavni. In se ukine prestavljanje.

Nič od tega ne drži.

https://www.24ur.com/novice/slovenija/p...

Ni mi jasno to zagovarjanje "pravi" ali naravni čas. Tukaj se pogovarjamo o premiku ure in ne časa (časa še ne obvladujemo, da bi ga premikali). Uro smo izumili ljudje, lahko rečemo da je 32:00 ko je sonce na vrhu, stvar dogovora in kako ljudem bolj paše.

HotBurek je 4. okt 2020 ob 20:06 izjavil:

Skratka, ura se prestavlja do nadaljnega po dosedanjem sistemu.

Kdaj se bo letos potem cajt prestavil? 23. oktobra?

https://www.timeanddate.com/sun/sloveni...

Seba22 je 4. okt 2020 ob 19:53 izjavil:

Narobe,letni je 1000x boljši ne pa zimski ko je že ob štirih popoldan tema skos samo tema na temo sploh pozimi upam da jih sreča pamet pa pustijo letnega

Čakaj, ti misliš da bo manj teme če bo v veljavi drugačna ura?