
vir: Reuters
Reuters je že aprila poročal, da je Tan v svojem imenu ali prek svojih skladov tveganega kapitala doslej v kitajska podjetja za proizvodnjo polprevodnikov in čipov vložil že 200 milijonov dolarjev, v glavnem v letih 2012-2024. Gre za več kot 20 podjetij in skladov, v katere je Tan vlagal. Nekatera izmed teh podjetji naj bi bila povezana tudi s kitajsko vojsko. V ameriškem Kongresu so o tem začeli razpravljati v minulih dneh, ko je republikanski senator direktorju Intelovega upravnega odbora poslal pismo z vprašanji o Tanovih povezavah s kitajskimi podjetji. Po podatkih Reutersovih virov je Tan po prevzemu vodenja Intela odprodal svoje naložbe v kitajska podjetja, česar pa niso mogli preveriti ali dokazati. Predem je bil v letih 2008-2011 Tan direktor podjetja Cadence Design, ki je razvijalo čipe za kitajsko vojaško univerzo.
Med strokovnjaki so sicer mnenja o predsednikovih pozivih negativna, saj vmešavanje v poslovanje podjetij predstavlja nevaren precedens. Ob tem nekateri dodajajo, da gre za še en poizkus administracije, da bi v ZDA vrnili proizvodnjo čipov. Tanovo poznavanje kitajske industrije polprevodnikov bi lahko bilo prednost. Tečaj Intelovih delnic je po objavi izgubil poltretji odstotek.