Forum » Loža » Zavarovalniško vprašanje za pravnike
Zavarovalniško vprašanje za pravnike
MaX ::
Lansko zimo je pred našo hišo (na zasebni površini) parkiral stric. S strehe je na avtomobil padel sneg. Šel je na zavarovalnico in uveljavljal kasko.
Pred kakšnim mesecem smo od zavarovalnice dobili zahtevek za povrnitev škode na avtomobilu, zgovarjali so se pa na en člen iz obligacijskega zakona (nisem prepričan), v katerem je navedeno, da se pravice oškodovanca prenesejo na njih, ker so oni krili škodo in da zato zdaj terjajo nekaj čez 300.000,00 SIT.
Poslali smo jim ugovor, na katerega so odgovorili, da vztrajajo na regresnem zahtevku in da če v 15 dneh ne poravnamo dolga, da bodo dolg z vsemi dodatnimi stroški in pripadajočimi obrestmi izterjali po sodni poti.
Zanima me, ali "blefirajo", ali je zahtevek upravičen, glede na to, da gre za zasebno površino? Se je že komu podobno zgodilo in kaj je ukrenil?
Če je zahtevek upravičen, bo bolje plačati, ker sodni stroški znajo biti ZELO visoki...
Pred kakšnim mesecem smo od zavarovalnice dobili zahtevek za povrnitev škode na avtomobilu, zgovarjali so se pa na en člen iz obligacijskega zakona (nisem prepričan), v katerem je navedeno, da se pravice oškodovanca prenesejo na njih, ker so oni krili škodo in da zato zdaj terjajo nekaj čez 300.000,00 SIT.
Poslali smo jim ugovor, na katerega so odgovorili, da vztrajajo na regresnem zahtevku in da če v 15 dneh ne poravnamo dolga, da bodo dolg z vsemi dodatnimi stroški in pripadajočimi obrestmi izterjali po sodni poti.
Zanima me, ali "blefirajo", ali je zahtevek upravičen, glede na to, da gre za zasebno površino? Se je že komu podobno zgodilo in kaj je ukrenil?
Če je zahtevek upravičen, bo bolje plačati, ker sodni stroški znajo biti ZELO visoki...
RealSlimShady ::
Zavarovalnica naceloma niti ne blefira.
Zakon daje zavarovalnici regresno pravico in taksen zahtevek JE naceloma upravicen.
6. odsek: PREHOD ZAVAROVANČEVIH PRAVIC NASPROTI ODGOVORNI OSEBI NA ZAVAROVALNICO (SUBROGACIJA)
Subrogacija
963. člen
(1) Z izplačilom odškodnine iz zavarovanja preidejo do višine izplačane zavarovalnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo.
vendar !
(4) Ne glede na pravilo o prehodu zavarovančevih pravic na zavarovalnico pa te pravice ne preidejo nanjo, če je škodo povzročil nekdo, ki je zavarovančev sorodnik v ravni vrsti, ali nekdo, za katerega ravnanje zavarovanec odgovarja ali živi z njim v istem gospodinjstvu, ali pa nekdo, ki je delavec pri zavarovancu, razen če je kdo od teh škodo povzročil namenoma
To da je skoda nastala na zasebni povrsini ne igra vloge. Pomembno je v kaksnem razmerju je lastnik hise (oz. odgovorni za nastalo skodo) z tem tvojim stricem (pomni:stric oz. brat NI sorodnik v ravni vrsti), ali je os. zavarovana pred odgovornostjo...
Prav imas sodni stroski + stroski zavarovalnice znajo biti visoki. Zato ti svetujem, da se cimprej posvetujes z odvetnikom kako in kaj (cena posveta od 0 - 5000 SIT), kar je v primerjavi s stroski, ki lahko nastanejo minimalno.
lp
Zakon daje zavarovalnici regresno pravico in taksen zahtevek JE naceloma upravicen.
6. odsek: PREHOD ZAVAROVANČEVIH PRAVIC NASPROTI ODGOVORNI OSEBI NA ZAVAROVALNICO (SUBROGACIJA)
Subrogacija
963. člen
(1) Z izplačilom odškodnine iz zavarovanja preidejo do višine izplačane zavarovalnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo.
vendar !
(4) Ne glede na pravilo o prehodu zavarovančevih pravic na zavarovalnico pa te pravice ne preidejo nanjo, če je škodo povzročil nekdo, ki je zavarovančev sorodnik v ravni vrsti, ali nekdo, za katerega ravnanje zavarovanec odgovarja ali živi z njim v istem gospodinjstvu, ali pa nekdo, ki je delavec pri zavarovancu, razen če je kdo od teh škodo povzročil namenoma
To da je skoda nastala na zasebni povrsini ne igra vloge. Pomembno je v kaksnem razmerju je lastnik hise (oz. odgovorni za nastalo skodo) z tem tvojim stricem (pomni:stric oz. brat NI sorodnik v ravni vrsti), ali je os. zavarovana pred odgovornostjo...
Prav imas sodni stroski + stroski zavarovalnice znajo biti visoki. Zato ti svetujem, da se cimprej posvetujes z odvetnikom kako in kaj (cena posveta od 0 - 5000 SIT), kar je v primerjavi s stroski, ki lahko nastanejo minimalno.
lp
MaX ::
Hvala za izčrpen odgovor RealSlim Shady, bom kontaktiru odvetnika, sam očitno se ne bo dal nič naredit
To da so na strehi snegobrani, verjetno zadeve ne spremeni, ali pač?
To da so na strehi snegobrani, verjetno zadeve ne spremeni, ali pač?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: MaX ()
MaX ::
Po vsej verjetnosti nič, samo za vsak slučaj se bom posvetoval z odvetnikom, ki ima prakso s tovrstnimi zadevami, če se slučajno da kaj naredit.
perci ::
To da so na strehi snegobrani, zna biti nezanemarljivo, saj lahko morda dokazes, da si poskrbel vse kar je bilo potrebno, da bi preprečil škodo in da je bila škoda posledica izrednih razmer (pol metra snega na strehi) - vendar bi vseeno moral označiti, da je nevarno zadrzevanje pod streho, tako da....bolj slabo ti kaže. Jst bi poskusil kej zdilat z zavarovalnico za malo manj kesa - konec koncev je tudi njim v interesu priti cez s cimmanj stroski in problemi. Kontaktiraj jih.
MadMicka ::
Max, jaz na tvojem mestu ne bi plačal. Namreč, če je padu sneg s strehe, bi lahko govorili o krivdni odgovornosti in če si imel gor snegobran, potem o tvoji krvidni ne more biti govora. To, kar pa Perci govori, je pa objektivna odgovornost. Lako pa da se motim, ker sm mal popil
kuglvinkl ::
Namreč, če je padu sneg s strehe, bi lahko govorili o krivdni odgovornosti in če si imel gor snegobran, potem o tvoji krvidni ne more biti govora.
Tu bo šlo za objektivno odgovornost. Kako se pa ekskulpiraš, je pa jasno.
Tu bo šlo za objektivno odgovornost. Kako se pa ekskulpiraš, je pa jasno.
Your focus determines your reallity
kuglvinkl ::
Ker ne izvira iz neposrednega prednika. Torej, ravna in stranska črta (imajo skupnega prednika, šteješ tako, da sebe ne šteješ,. potem do skupnega prednika navzgor in do sorodnika navzdol. Bratranec in sestrična sta v četrtenm kolenu). Sicer pa, to je OT.
Your focus determines your reallity
MadMicka ::
kulgvinkl, na hitrco sm pogledal po ius-software in sm najdu eno sodbo vrhovnega in eno sodbo višjega sodišča, ki stojita na stališču, da gre pri zdrsu snega za krivdno odgovornost ter eno sodbo višjega sodišča, ki stoji na stališču, da gre pri zdrsu snega za objektivno odgovornost. Jaz bi reku, da gre za krivdno, zdej če maš ti kako drugo sodno prakso al pa če so vam na faxu tko rekl, na dan z besedo
kuglvinkl ::
Hja, tle bi šlo za kvazidelikt (actio de postio et suspenso). V bistvu popularna tožba.
Kakorkoli, dej mi prosim številko odločbe sodišč, da jutri v službi pogledam.
Kakorkoli, dej mi prosim številko odločbe sodišč, da jutri v službi pogledam.
Your focus determines your reallity
Zgodovina sprememb…
- spremenil: kuglvinkl ()
MadMicka ::
Tuki je ena, dost nova...
Odločba: VSL Sklep I Cp 2179/1998
Zbirni podatki:
Opravilna številka: VSL sklep I Cp 2179/98
Evidenčna številka: VSL43948
Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek: Civilni oddelek
Vpisnik: Cp (civilne zadeve na II. stopnji)
Datum seje senata: 28.6.2000
Vrsta odločbe: Sklep
Področje: odškodninsko pravo
Institut: povzročitev škode - krivdna odgovornost
Povezave: ZOR člen 154, 154/1.
Besedilo
Jedro:
Odgovornost prve tožene stranke za zdrs snega s strehe stavbe, ki je njena last, je potrebno presojati po načelu krivdne odgovornosti. Materialnopravna podlaga je v tem primeru 1. odstavek 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki določa, da kdor drugemu povzroči škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde.
Odločba: VSL Sklep I Cp 2179/1998
Zbirni podatki:
Opravilna številka: VSL sklep I Cp 2179/98
Evidenčna številka: VSL43948
Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek: Civilni oddelek
Vpisnik: Cp (civilne zadeve na II. stopnji)
Datum seje senata: 28.6.2000
Vrsta odločbe: Sklep
Področje: odškodninsko pravo
Institut: povzročitev škode - krivdna odgovornost
Povezave: ZOR člen 154, 154/1.
Besedilo
Jedro:
Odgovornost prve tožene stranke za zdrs snega s strehe stavbe, ki je njena last, je potrebno presojati po načelu krivdne odgovornosti. Materialnopravna podlaga je v tem primeru 1. odstavek 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki določa, da kdor drugemu povzroči škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde.
Barakuda1 ::
Jaz bi se tle tud pridružu stališču
MadMicka, da gre za krivdno odgovornost (če gre).
Lastnik zgradbe je namreč dolžan (v razumnem obsegu) poskrbeti kar je v njegovi moči, da prepreči nenaden zdrs snega.Če so na strehi snegobrani, je torej lastnik ukrenil vse kar je v razumnih okvirih možno.
Menim namreč, da objektivna odgovornost skoraj ne more priti v poštev, saj hiša in streha pač niso nevarne stvari, sneg na strehi pa sam po sebi tudi ne. Poleg tega pa lastnik na to, da je padel sneg na streho nima vpliva. Njegova dolžnost je torej le, da prepreči nenaden zdrs.
Ampak pri nas nikoli ne veš
barakuda
MadMicka, da gre za krivdno odgovornost (če gre).
Lastnik zgradbe je namreč dolžan (v razumnem obsegu) poskrbeti kar je v njegovi moči, da prepreči nenaden zdrs snega.Če so na strehi snegobrani, je torej lastnik ukrenil vse kar je v razumnih okvirih možno.
Menim namreč, da objektivna odgovornost skoraj ne more priti v poštev, saj hiša in streha pač niso nevarne stvari, sneg na strehi pa sam po sebi tudi ne. Poleg tega pa lastnik na to, da je padel sneg na streho nima vpliva. Njegova dolžnost je torej le, da prepreči nenaden zdrs.
Ampak pri nas nikoli ne veš
barakuda
perci ::
Ja, ampak a mogoče veste ali je stalna praksa sodišč res taka, da kot razumne ukrepe uposteva samo postavitev snegobrana?
Ker jaz mislim, da bi moral postaviti pod streho letve, ki bi fizicno oznacevale, da sneg pada iz strehe (kljub temu, da je na strehi snegobran). IMHO te sam snegobran ne ekskulpira.
BTW: Mici, nism govoru o objektivni odgovornosti. Po čem si to sklepal?
Ker jaz mislim, da bi moral postaviti pod streho letve, ki bi fizicno oznacevale, da sneg pada iz strehe (kljub temu, da je na strehi snegobran). IMHO te sam snegobran ne ekskulpira.
BTW: Mici, nism govoru o objektivni odgovornosti. Po čem si to sklepal?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: perci ()
Barakuda1 ::
perci
mislim, da bi to prišlo v poštev le če bi bil sneg tako visok, da bi visel preko roba strehe, ali pa tako kot naprimer ledene sveče, pa še takrat dvomim.
Snegobran naj bi praviloma zadržal (preprečil nenaden zdrs) tudi visokega snega, tako da bi lastnik moral sprejeti dodatne varnostne ukrepe res šele, ko bi sneg že visel preko roba in snegobran tako ali tako ne bi več mogel odigrati svoje funkcije.
mislim, da bi to prišlo v poštev le če bi bil sneg tako visok, da bi visel preko roba strehe, ali pa tako kot naprimer ledene sveče, pa še takrat dvomim.
Snegobran naj bi praviloma zadržal (preprečil nenaden zdrs) tudi visokega snega, tako da bi lastnik moral sprejeti dodatne varnostne ukrepe res šele, ko bi sneg že visel preko roba in snegobran tako ali tako ne bi več mogel odigrati svoje funkcije.
ali3n ::
ufff.. kako sranje... max sožalje... sam - zavarovanje hiše ni tko drago..
- "Rozi vidm." "S psom!"
- "A vidš, to je pa že delirij... preveč piješ! Dec nemarn..."
- "A vidš, to je pa že delirij... preveč piješ! Dec nemarn..."
perci ::
Snegobran naj bi praviloma zadržal (preprečil nenaden zdrs) tudi visokega snega
Jah, v tem primeru to več kot očitno ne drži.
kuglvinkl ::
Opravilna številka: VSL sklep II Cp 2282/94
Evidenčna številka: VSL41141
Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek: Civilni oddelek
Vpisnik: Cp (civilne zadeve na II. stopnji)
Datum seje senata: 20.9.1995
Vrsta odločbe: Sklep
Področje: odškodninsko pravo - obligacijsko pravo
Institut: povzročitev škode - objektivna odgovornost - stavbna škoda - sneg - poravnava
Povezave: ZOR člen 154, 154/2, 1089.
Besedilo
Jedro:
Lastnik stavbe objektivno odgovarja za škodo, ki nastane, če pade sneg s strehe. Če se stranki o povračilu škode dogovorita, je temelj obveznosti dogovor, ne pa pravila o neposlovni odškodninski odgovornosti.
astnik je objektivno odgovoren, ne sicer po določbi čl. 154/2 Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, kot navaja sodišče prve stopnje, ampak po pravnem pravilu paragrafa 1318 ODZ, ki ima posebno določbo o objektivni odgovornosti za tak primer. ZOR namreč o tem nima posebnih določil. Tako bi sodišče druge stopnje sicer lahko pritrdilo stališču sodišča prve stopnje o objektivni odgovornosti toženca; vendar pa pritožbene trditve in podatki v spisu kažejo, da je vprašljivo, ali je podlaga zahtevka neposlovna obveznost. Pritožba namreč med drugim govori o tem, da je toženec po naročilu tožnika potem, ko je škoda nastala, avtomobil uredil, tožnik pa ga je odpeljal. Tudi tožnik in toženec izpovedujeta, zaslišana kot stranki, da sta se o načinu povračila škode dogovorila (redna št. 4), čeprav o vsebini dogovora izpovedujeta različno. Če je bil torej med pravdnima strankama sklenjen dogovor o povračilu škode, tedaj je podlaga za zahtevek lahko le dogovor, torej pravni posel, ne pa pravila o neposlovni odškodninski odgovornosti.
Glede na povedano je torej ostalo dejansko stanje nerazjasnjeno, v zvezi s tem pa je vprašljivo, ali je materialno pravo pravilno uporabljeno. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje s ponovnim zaslišanjem pravdnih strank ugotoviti, ali je bil sklenjen dogovor o povračilu škode in vsebino tega dogovora, nato pa o zahtevku odločati glede na pravila, ki jih ZOR določa glede izpolnitve obveznosti. Če bo ugotovilo, da dogovora ni bilo, pa bodo prišla v poštev zgoraj opisana pravila o objektivni odgovornosti.
ZOR=OZ v tem primeru (glede 154.).
Poglabljaj se nisem... Proti koncu službe.
Evidenčna številka: VSL41141
Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek: Civilni oddelek
Vpisnik: Cp (civilne zadeve na II. stopnji)
Datum seje senata: 20.9.1995
Vrsta odločbe: Sklep
Področje: odškodninsko pravo - obligacijsko pravo
Institut: povzročitev škode - objektivna odgovornost - stavbna škoda - sneg - poravnava
Povezave: ZOR člen 154, 154/2, 1089.
Besedilo
Jedro:
Lastnik stavbe objektivno odgovarja za škodo, ki nastane, če pade sneg s strehe. Če se stranki o povračilu škode dogovorita, je temelj obveznosti dogovor, ne pa pravila o neposlovni odškodninski odgovornosti.
astnik je objektivno odgovoren, ne sicer po določbi čl. 154/2 Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, kot navaja sodišče prve stopnje, ampak po pravnem pravilu paragrafa 1318 ODZ, ki ima posebno določbo o objektivni odgovornosti za tak primer. ZOR namreč o tem nima posebnih določil. Tako bi sodišče druge stopnje sicer lahko pritrdilo stališču sodišča prve stopnje o objektivni odgovornosti toženca; vendar pa pritožbene trditve in podatki v spisu kažejo, da je vprašljivo, ali je podlaga zahtevka neposlovna obveznost. Pritožba namreč med drugim govori o tem, da je toženec po naročilu tožnika potem, ko je škoda nastala, avtomobil uredil, tožnik pa ga je odpeljal. Tudi tožnik in toženec izpovedujeta, zaslišana kot stranki, da sta se o načinu povračila škode dogovorila (redna št. 4), čeprav o vsebini dogovora izpovedujeta različno. Če je bil torej med pravdnima strankama sklenjen dogovor o povračilu škode, tedaj je podlaga za zahtevek lahko le dogovor, torej pravni posel, ne pa pravila o neposlovni odškodninski odgovornosti.
Glede na povedano je torej ostalo dejansko stanje nerazjasnjeno, v zvezi s tem pa je vprašljivo, ali je materialno pravo pravilno uporabljeno. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje s ponovnim zaslišanjem pravdnih strank ugotoviti, ali je bil sklenjen dogovor o povračilu škode in vsebino tega dogovora, nato pa o zahtevku odločati glede na pravila, ki jih ZOR določa glede izpolnitve obveznosti. Če bo ugotovilo, da dogovora ni bilo, pa bodo prišla v poštev zgoraj opisana pravila o objektivni odgovornosti.
ZOR=OZ v tem primeru (glede 154.).
Poglabljaj se nisem... Proti koncu službe.
Your focus determines your reallity
kuglvinkl ::
Dokument: VS06829
Oddelek: Civilni
Datum: 3.10.2002
Področje: ODŠKODNINSKO PRAVO - ODZ
Institut: povrnitev škode - odgovornost lastnika stavbe - zdrs snega s strehe stavbe
Izvor: Sklep II Ips 635/2001
Izvor2: VSL II Cp 563/2001
Kaže spet na bivši 154.
--------------------------------
Na to pravilo (ODZ - objektivan odgovornost) se ni opirala odškodninska
odgovornost lastnikov stavb, če je prišlo do škode zaradi zdrsa snega
s stavb. Takšni sta glede uporabe tega pravila in pravila paragrafa
1319 ODZ tudi stališči pravne teorije in sodne prakse na pravnem
področju, kjer ODZ velja še kot pozitivno pravo
Oddelek: Civilni
Datum: 3.10.2002
Področje: ODŠKODNINSKO PRAVO - ODZ
Institut: povrnitev škode - odgovornost lastnika stavbe - zdrs snega s strehe stavbe
Izvor: Sklep II Ips 635/2001
Izvor2: VSL II Cp 563/2001
Kaže spet na bivši 154.
--------------------------------
Na to pravilo (ODZ - objektivan odgovornost) se ni opirala odškodninska
odgovornost lastnikov stavb, če je prišlo do škode zaradi zdrsa snega
s stavb. Takšni sta glede uporabe tega pravila in pravila paragrafa
1319 ODZ tudi stališči pravne teorije in sodne prakse na pravnem
področju, kjer ODZ velja še kot pozitivno pravo
Your focus determines your reallity
Barakuda1 ::
Tako kot je sicer že rekel MadMicka je na to tematiko najti različne odločbe, tako v prid objektivni kot krivdni odgovornosti.
Osebno se še zmeraj bolj ogrevam za krivdno obliko in sicer iz naslednjega razloga.
V konkretni odločbi (Sklep II Ips 635/2001) se sodišče pravzaprav pri svoji odločitvi opira na ODZ (tudi dogodek se je očitno zgodil pred veljavnostjo OZ.)
Ker sedaj OZ velja, ni potrebe iskati pravnih pravil v ODZ, bi se torej skliceval na OZ.
OZ pa je v svojem čl. 149 skop in jasen
" Za škodo, nastalo v zvezi z nevarno stvarjo oziroma nevarno dejavnostjo, se šteje, da izvira iz te stvari oziroma te dejavnosti..."
Priznati je treba, da bo težko zagovarjati tezo, da je hiša s snegobranom (pravilno postavljenim) eno od tega.
Eventuelno, bi se morda vzpostavilo stanje po tej določbi ako bi preko noči zapadle izjemno velike količine snega, ki bi visele preko roba strehe, vendar bi se vrjetno v tem primeru lahko lastnik exulpiral po določbi čl. 135/1 OZ.
Medtem ko je po mojem mnenju objektivna odgovornost v takšnih primerih sporna, pa ni nobenih problemov po določbi čl. 153 OZ (razen dokazne maksime)
Drugače povedano. Če bi recimo moral koga tožiti za nastalo škodo, bi se prej odločil za podlago po čl 135 OZ in šele podredno po čl. 149 OZ.
Osebno se še zmeraj bolj ogrevam za krivdno obliko in sicer iz naslednjega razloga.
V konkretni odločbi (Sklep II Ips 635/2001) se sodišče pravzaprav pri svoji odločitvi opira na ODZ (tudi dogodek se je očitno zgodil pred veljavnostjo OZ.)
Ker sedaj OZ velja, ni potrebe iskati pravnih pravil v ODZ, bi se torej skliceval na OZ.
OZ pa je v svojem čl. 149 skop in jasen
" Za škodo, nastalo v zvezi z nevarno stvarjo oziroma nevarno dejavnostjo, se šteje, da izvira iz te stvari oziroma te dejavnosti..."
Priznati je treba, da bo težko zagovarjati tezo, da je hiša s snegobranom (pravilno postavljenim) eno od tega.
Eventuelno, bi se morda vzpostavilo stanje po tej določbi ako bi preko noči zapadle izjemno velike količine snega, ki bi visele preko roba strehe, vendar bi se vrjetno v tem primeru lahko lastnik exulpiral po določbi čl. 135/1 OZ.
Medtem ko je po mojem mnenju objektivna odgovornost v takšnih primerih sporna, pa ni nobenih problemov po določbi čl. 153 OZ (razen dokazne maksime)
Drugače povedano. Če bi recimo moral koga tožiti za nastalo škodo, bi se prej odločil za podlago po čl 135 OZ in šele podredno po čl. 149 OZ.
MadMicka ::
kuglvinkl, se bojim, da si mal pomešal stvari. Iz zgornje odločbe Vrhovnega sodišča sledi, da po pravilih ODZ je objektivna odgovornost podana, če kaka stvar pade iz stanovanja oz. iz hiše, ne velja pa to ravno za zdrs snega iz strehe.
VS06829
Oddelek: Civilni
Datum: 3.10.2002
Področje: ODŠKODNINSKO PRAVO - ODZ
Opravilna številka: Sklep II Ips 635/2001
"Na navedenem pravnem področju se je obravnavala odgovornost za škodo, nastalo
zaradi snega, zrušenega s streh, po splošnih pravilih o odškodninski
odgovornosti t.j. po pravilu paragrafa 1295 ODZ."
VS06829
Oddelek: Civilni
Datum: 3.10.2002
Področje: ODŠKODNINSKO PRAVO - ODZ
Opravilna številka: Sklep II Ips 635/2001
"Na navedenem pravnem področju se je obravnavala odgovornost za škodo, nastalo
zaradi snega, zrušenega s streh, po splošnih pravilih o odškodninski
odgovornosti t.j. po pravilu paragrafa 1295 ODZ."
kuglvinkl ::
MadMicka: odločba Vrhovnega sodiša kaže na krivno odgovornost. Sodba Višjega sodišča pa na objketivno. oz, kakor pravi v tenorju, je v odsotnosti dogovoa o povrnitvi škode, potrebno uporabiti pravila ODZ, ki predpisujejo objektivno odgovornost. Zato sem tako trznil s tovrstno obliko odgovornosti (predpisuje jo že rimsko pravo, kot kvazidelikt, zgoraj imenovana akcija).
+ zgleda, da je ta sodba precej osamljena.
KOt pravi, ne držim se moje teze kot pijanec plota (je pa jasno, da se je drži zavarovalnica :)) in zanekrat imate morda bolj prav vi. Kakorkoli, zadeva me je začela zanimat.
+ zgleda, da je ta sodba precej osamljena.
KOt pravi, ne držim se moje teze kot pijanec plota (je pa jasno, da se je drži zavarovalnica :)) in zanekrat imate morda bolj prav vi. Kakorkoli, zadeva me je začela zanimat.
Your focus determines your reallity
Zgodovina sprememb…
- spremenil: kuglvinkl ()
MaX ::
Posvetoval sem se z več ljudmi, ki se spoznajo na pravo in so mi rekli, da me postavljeni snegobrani ščitijo pred odgovornostjo za povzročeno škodo, ker je takrat zapadlo veliko snega in je bila potem odjuga.
Snegobrani naj bi bili ustrezni, če zadržijo do 30 cm snega. Sedaj me zanima, kje je določeno, koliko snegobranov mora biti na strehi ( odvisno od vrste kritine in naklona le te). A je to sploh kje določeno? Če bi šla zadeva slučajno na sodišče, kako se ugotavlja ali snegobrani ustrezajo?
Prosil bi za čimprejše odgovore, ker bom jutri zjutraj poslal predlog za poravnano na zavarovalnico.
Snegobrani naj bi bili ustrezni, če zadržijo do 30 cm snega. Sedaj me zanima, kje je določeno, koliko snegobranov mora biti na strehi ( odvisno od vrste kritine in naklona le te). A je to sploh kje določeno? Če bi šla zadeva slučajno na sodišče, kako se ugotavlja ali snegobrani ustrezajo?
Prosil bi za čimprejše odgovore, ker bom jutri zjutraj poslal predlog za poravnano na zavarovalnico.
MadMicka ::
Nikjer ni to določen. Ugotavlja se razno razne okoliščine in iz njih sklepa na krivdo oz. malomarnost. Pri vsakem primeru posebej se ugotavlja kako in kaj. Se pravi, lahko bi se celo zgodilo, da lastnik ene bajte, iz katere je padu sneg, odgovarja za škodo, lastnik druge pa ne. Na prvi pogled zgleda sicer nepošteno, vendar kot sm reku, pomembne so razno razne okoliščine.
Jaz bi na tvojem mestu slikal streho (kot dokaz, da je gor snegobran) in na zavarovalnici reku, da je odgovornost krivdna (za razliko od npr. ledenih sveč, ki so nevarna stvar) in da si storil, kar je bilo v tvoji moči, da preprečiš zdrs snega, se pravi si postavil snegobrane. Če pa je bil lastnik avtomobila tok nepreviden, da ga parkira pod streho, kjer je znano, da rad pade dol sneg, je pa to njegov problem...
Jaz bi na tvojem mestu slikal streho (kot dokaz, da je gor snegobran) in na zavarovalnici reku, da je odgovornost krivdna (za razliko od npr. ledenih sveč, ki so nevarna stvar) in da si storil, kar je bilo v tvoji moči, da preprečiš zdrs snega, se pravi si postavil snegobrane. Če pa je bil lastnik avtomobila tok nepreviden, da ga parkira pod streho, kjer je znano, da rad pade dol sneg, je pa to njegov problem...
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Ponudnik elektrike ni kriv za... (strani: 1 2 )Oddelek: Elektrotehnika in elektronika | 14736 (11360) | treker |
» | Padec snega s strehe hiše na avtoOddelek: Na cesti | 1473 (1232) | Assass1n |
» | Krivec (pešec) v prometni nesreči (strani: 1 2 )Oddelek: Na cesti | 12403 (10971) | Gregor P |
» | Deljena krivda, namesto 100% krivda pešca (strani: 1 2 3 )Oddelek: Loža | 20587 (17912) | amigo_no1 |
» | Ležeč kamen na cestišču razbil steklo avtomobila (strani: 1 2 )Oddelek: Na cesti | 13760 (12140) | MIHAc27 |