Forum » Znanost in tehnologija » Toča!
Toča!
roCkY ::
Avenger: se strinjam
Za izračun pa vzemte nekaj bolj normalnga. Recimo debelino oreha. cca. 2-3 cm. premera. Kar je že precej hudo. Kakšna je slila take toče, ko zadane streho? Oz. kolk močna mora ta bit da ne poči oz, je ne preluknja?
Za izračun pa vzemte nekaj bolj normalnga. Recimo debelino oreha. cca. 2-3 cm. premera. Kar je že precej hudo. Kakšna je slila take toče, ko zadane streho? Oz. kolk močna mora ta bit da ne poči oz, je ne preluknja?
Jackass ::
Kakšn je koeficient zračnega upora?
Oz če lohk nekdo zračuna silo zračnega upora na ledeno kroglico s premerom 2 cm.
Oz če lohk nekdo zračuna silo zračnega upora na ledeno kroglico s premerom 2 cm.
jAcKaSS
DMouse ::
Hitrost je v resnici še malo manjša, ker sem zadnjič zanemaril da ima led manjšo gostoto od vode.
v = 22.1 m/s
silaUpora = 0.037 N
v = 22.1 m/s
silaUpora = 0.037 N
nevone ::
Tale izračun je po moje za navadne smrtnike čisto enostaven.
Vzameš formulo za prosti pad, pa še ene koeficiente za gostoto zraka, pa potem iz tega neki narediš. cca.
Saj vem, formule niso moja vrlina.
Nekaj se pač moramo pogovarjat.
o+ nevone
Vzameš formulo za prosti pad, pa še ene koeficiente za gostoto zraka, pa potem iz tega neki narediš. cca.
Saj vem, formule niso moja vrlina.
Nekaj se pač moramo pogovarjat.
o+ nevone
Nejc Pintar ::
Samo tista teza o nastanku je napačna, toča zmrzne zaradi raztezanja in ne zato ker je "gor pač hladno"
Lahko je biti prvi, če si edini!
VolkD ::
Jah.. menim da je hitrost toče večja kot borih 30m/s. Nisem sicer uporabil fizikalnih izračunov, ampak primerjalne izkušnje.. No te lahko tudi varajo - a vseeno nekaj razmišljanj..
- hitrost krogle zračne puške, pištole je med 40 in 180 m/s odvisno od tipa orožja ( vzmet, stisnjen plin,.. namen .. tekmovalno..) . Pištola z izmerjeno hitrostjo 165m/s naredi v škatlico od municije (diablo) pri tej hitrosti luknjico le izjemoma. Samo takrat, ko je udarec res pravokotem na površino. Upoštevati je treba, da je pločevina škatlice debeline 0.18 mm, avtomobilska pa običajno 0.3 in več. Res je tudi, da je specifična masa svinca precej večja od mase ledu. Res pa je tudi da na razdalji 10 m v avto ( star in odslužen) nismo uspeli narediti luknje..tudi poškodbe še zdaleč niso bile tolikšne kot so od toče.
- pri vseh teoretičnih izračunih bo potrebno upoštevari še par stvari. In sicer: zrno toče običajno ne pada samo ! Tu je še dež in ostala zrna toče. Gibanje, ki tako nastane potegne za seboj steber zraka, ki se giblje skupaj z točo in tako nudi precej manjši zračni upor od upoštevanega.
- pri izračunih bo potrebno razmišljati še malo bolj vektorsko, saj z točo običajno pride tudi veter ! Torej je potrebno silam privlačnosti in smeri gibanja dodati še bočno silo vetra, ki vpliva na hitrost toče.
- eee.. naj nekdo izračuna kako je to z glavami, ker na avtih sem sprobaval z svincem, na glavah pa zaenkrat ne upam
- hitrost krogle zračne puške, pištole je med 40 in 180 m/s odvisno od tipa orožja ( vzmet, stisnjen plin,.. namen .. tekmovalno..) . Pištola z izmerjeno hitrostjo 165m/s naredi v škatlico od municije (diablo) pri tej hitrosti luknjico le izjemoma. Samo takrat, ko je udarec res pravokotem na površino. Upoštevati je treba, da je pločevina škatlice debeline 0.18 mm, avtomobilska pa običajno 0.3 in več. Res je tudi, da je specifična masa svinca precej večja od mase ledu. Res pa je tudi da na razdalji 10 m v avto ( star in odslužen) nismo uspeli narediti luknje..tudi poškodbe še zdaleč niso bile tolikšne kot so od toče.
- pri vseh teoretičnih izračunih bo potrebno upoštevari še par stvari. In sicer: zrno toče običajno ne pada samo ! Tu je še dež in ostala zrna toče. Gibanje, ki tako nastane potegne za seboj steber zraka, ki se giblje skupaj z točo in tako nudi precej manjši zračni upor od upoštevanega.
- pri izračunih bo potrebno razmišljati še malo bolj vektorsko, saj z točo običajno pride tudi veter ! Torej je potrebno silam privlačnosti in smeri gibanja dodati še bočno silo vetra, ki vpliva na hitrost toče.
- eee.. naj nekdo izračuna kako je to z glavami, ker na avtih sem sprobaval z svincem, na glavah pa zaenkrat ne upam
gzibret ::
Razmišljanje AspirinX je OK. Najbolje izračunat z energijami.
sila glave na zrno toče * trajanje impakta = kinetična energija
sila glave na zrno toče * trajanje impakta = masa zrna * hitrost^2 * 1/2
Zanima nas: tlak = sila / površina
tlak = (masa zrna * hitrost^2) / (2 * trajanje impakta * površina)
za trajanje impakta predpostavimo kratek čas, cca 0.1 sekunde
za površino lahko pri velikih zrnih predpostavimo cca 1 cm^2
Sedaj je tukaj problem, s kakšno hitrostjo pade toča na tla. To dobimo tako, da izenačimo silo upora in silo teže:
Fg=m*g
Fu=1/2 * Cv * ro * v^2 * S
Izenačimo:
Fg = Fu
m * g = 1/2 * Cv * ro * v^2 * S
Zanima nas hitrost (v)
v= sqrt ((m * g * 2) / (Cv * ro * pi * r^2))
m=masa toče
g=gravitacijska konstanta
Cv=koeficient upora za kroglo
pi=3,141
r=polmer toče
sqrt=kvadratni koren
Izračun za hitrost nesemo v zgornjo enačbo za tlak.
Upam, da sem prav izpeljal.
Sedaj pa še povem, kako po mojem mnenju nastane toča. S poskusi v simulatorjih, kjer so merili hitrost nastajanja ledenih skupkov, so ugotovili, da mora cca 5 cm zrno toče prepotovati nekaj 10 km po z vlago nasičenem zraku. Ker so nevihtni oblaki zelo turbolentna zadeva s številnimi vrtinčastimi strukturami pomeni, da morajo obstajati kakšni zaprti vrtinci, kjer veter piha z velikimi hitrostmi (takšnimi, ki omogočajo prenašanje tako vilikih zrn), hkrati pa se zrna večajo. Ko zrna dosežejo preveliko velikost, jih zračni tok ne more več transportirati in se začnejo usedati oz. padejo na tla (takrat bi morala biti zrna toče vsa približno enako velika). Lahko pa se takšni vrtinci dizintegrirajo sami od sebe, hitrost vetra pade, s tem pa tudi toča. V tem primeru bi morala biti zrna toče različno velika.
No, to je moje mnenje.
Je pa še ena možnost, da v zelo čist, supernasičen in hladen zrak brez kondenzacijskih jeder prinese kakšen usran zrak. V trenutku se iz supernasičenega zraka začnejo okoli kondenzacijskih jeder tvoriti ledeni kristali oziroma toča. Samo ta model ne pojasnjuje toče, velike kot kurje jajce.
Dolg post a..... Zdajle mi je dolgcajt, ker čakam na en mail in nimam kaj bolj pametnega za delat..
sila glave na zrno toče * trajanje impakta = kinetična energija
sila glave na zrno toče * trajanje impakta = masa zrna * hitrost^2 * 1/2
Zanima nas: tlak = sila / površina
tlak = (masa zrna * hitrost^2) / (2 * trajanje impakta * površina)
za trajanje impakta predpostavimo kratek čas, cca 0.1 sekunde
za površino lahko pri velikih zrnih predpostavimo cca 1 cm^2
Sedaj je tukaj problem, s kakšno hitrostjo pade toča na tla. To dobimo tako, da izenačimo silo upora in silo teže:
Fg=m*g
Fu=1/2 * Cv * ro * v^2 * S
Izenačimo:
Fg = Fu
m * g = 1/2 * Cv * ro * v^2 * S
Zanima nas hitrost (v)
v= sqrt ((m * g * 2) / (Cv * ro * pi * r^2))
m=masa toče
g=gravitacijska konstanta
Cv=koeficient upora za kroglo
pi=3,141
r=polmer toče
sqrt=kvadratni koren
Izračun za hitrost nesemo v zgornjo enačbo za tlak.
Upam, da sem prav izpeljal.
Sedaj pa še povem, kako po mojem mnenju nastane toča. S poskusi v simulatorjih, kjer so merili hitrost nastajanja ledenih skupkov, so ugotovili, da mora cca 5 cm zrno toče prepotovati nekaj 10 km po z vlago nasičenem zraku. Ker so nevihtni oblaki zelo turbolentna zadeva s številnimi vrtinčastimi strukturami pomeni, da morajo obstajati kakšni zaprti vrtinci, kjer veter piha z velikimi hitrostmi (takšnimi, ki omogočajo prenašanje tako vilikih zrn), hkrati pa se zrna večajo. Ko zrna dosežejo preveliko velikost, jih zračni tok ne more več transportirati in se začnejo usedati oz. padejo na tla (takrat bi morala biti zrna toče vsa približno enako velika). Lahko pa se takšni vrtinci dizintegrirajo sami od sebe, hitrost vetra pade, s tem pa tudi toča. V tem primeru bi morala biti zrna toče različno velika.
No, to je moje mnenje.
Je pa še ena možnost, da v zelo čist, supernasičen in hladen zrak brez kondenzacijskih jeder prinese kakšen usran zrak. V trenutku se iz supernasičenega zraka začnejo okoli kondenzacijskih jeder tvoriti ledeni kristali oziroma toča. Samo ta model ne pojasnjuje toče, velike kot kurje jajce.
Dolg post a..... Zdajle mi je dolgcajt, ker čakam na en mail in nimam kaj bolj pametnega za delat..
Vse je za neki dobr!
Nejc Pintar ::
Vikking:
Toča pada le poleti, in zrak se ne ogreva direktno od sonca ampak od asfalta, zemlje, ...
Zrak se v spodnji plasti hitro ogreje in obstaja kar velika temperaturna razlika. Zrak se dviguje, in ker je v višjih plasteh nižji tlak se začne raztezati. Zaradi raztezanja se mu temperatura zniža in kmalu je dosežena temperatura rosišča (temperatura ko je v zraku preveč vlage za določeno temperaturo). Ta zrak se dviga še naprej saj je še vedno toplejši od ostalega zraka. Kmalu doseže tudi ledišče in kapljice pač zmrznejo, med padanjem se ti koščki ledu povečujejo dokler ne padejo na tla.
Toča pada le poleti, in zrak se ne ogreva direktno od sonca ampak od asfalta, zemlje, ...
Zrak se v spodnji plasti hitro ogreje in obstaja kar velika temperaturna razlika. Zrak se dviguje, in ker je v višjih plasteh nižji tlak se začne raztezati. Zaradi raztezanja se mu temperatura zniža in kmalu je dosežena temperatura rosišča (temperatura ko je v zraku preveč vlage za določeno temperaturo). Ta zrak se dviga še naprej saj je še vedno toplejši od ostalega zraka. Kmalu doseže tudi ledišče in kapljice pač zmrznejo, med padanjem se ti koščki ledu povečujejo dokler ne padejo na tla.
Lahko je biti prvi, če si edini!
gzibret ::
Samo ta tvoj model pojsanjuje velikosti kapljic in toče do kakega cm ali celo manj.
Vse je za neki dobr!
Nejc Pintar ::
Toča se poveča ob padanju, saj ima zrak v sebi veliko vlage in ob toči se ta tako ohladi da se kroglica tako poveča.
Lahko je biti prvi, če si edini!
gzibret ::
To je res, ampak simulacije so pokazale, da je tistih 2 km, ko pada skozi oblak, absolutno premalo za nastanek tako velikih zrn toče.
Vse je za neki dobr!
Keyser Soze ::
Sicer se ne spoznam na rast kristalov in morebitne nepravilnosti, ki bi nastale ob tem združevanju zrnc, a me vseeno zanima, če imaš kakšen link do kakšne takšne raziskave.
P.S.: Kako se reče toči po angleško? V službi nimamo za slovar.
P.S.: Kako se reče toči po angleško? V službi nimamo za slovar.
gzibret ::
tóča hail, (zrno) hailstone; (sodra) sleet; ˜ pada it is hailing (oziroma it hails); nevihta s ˜o hailstorm; škoda po ˜i damage done by hail; zavarovanje proti ˜i insurance against (damage by) hail; udarci so padali kot ˜ the blows fell (ali came) fast and thick; po ˜i zvoniti (figurativno) to lock the stable door after the horse has bolted; po ˜i zvoniti je prepozno (nima smisla) there's no use crying over spilt milk, it's no use trying to lock the stable door after the horse has bolted
Linki kasneje.
Linki kasneje.
Vse je za neki dobr!
Keyser Soze ::
Morda pa to pojasni zakaj postane tista 2km dovolj.
Če greš parkrat čez.
P.S.: Prvi dve fotografiji potrjujeta, da se dogaja tudi to, kar sem omenil zgoraj.
Če greš parkrat čez.
P.S.: Prvi dve fotografiji potrjujeta, da se dogaja tudi to, kar sem omenil zgoraj.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Keyser Soze ()
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Ponjave proti toči za zaščito avtomobilaOddelek: Na cesti | 25844 (22336) | menjalnik |
| » | Poves jeklene cevi, vpete na enem koncu (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 19455 (17989) | energetik |
| » | Sončni kolektorji in ogrevanjeOddelek: Elektrotehnika in elektronika | 11036 (10800) | cekr |
| » | in posledice toče so............ (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 5924 (4561) | bluefish |
| » | Slike poškodovanega letalaOddelek: Loža | 1679 (1181) | Binji |