Toča!

Avenger: se strinjam

Za izračun pa vzemte nekaj bolj normalnga. Recimo debelino oreha. cca. 2-3 cm. premera. Kar je že precej hudo. Kakšna je slila take toče, ko zadane streho? Oz. kolk močna mora ta bit da ne poči oz, je ne preluknja?

Kakšn je koeficient zračnega upora?

Oz če lohk nekdo zračuna silo zračnega upora na ledeno kroglico s premerom 2 cm.

Rd bi preveru. Ker mi ni jasn kako smo zdej pršli iz 100m/s na 23,3m/s.

Tale izračun je po moje za navadne smrtnike čisto enostaven.

Vzameš formulo za prosti pad, pa še ene koeficiente za gostoto zraka, pa potem iz tega neki narediš. cca.

Saj vem, formule niso moja vrlina.

Nekaj se pač moramo pogovarjat.



o+ nevone

Ali ima kdo kakšne posnetke o škodi, ki jo je povzročila toča 27.06.2005?

Puschkin dej razloži, ker me zanima.

Razmišljanje AspirinX je OK. Najbolje izračunat z energijami.

sila glave na zrno toče * trajanje impakta = kinetična energija
sila glave na zrno toče * trajanje impakta = masa zrna * hitrost^2 * 1/2

Zanima nas: tlak = sila / površina

tlak = (masa zrna * hitrost^2) / (2 * trajanje impakta * površina)

za trajanje impakta predpostavimo kratek čas, cca 0.1 sekunde
za površino lahko pri velikih zrnih predpostavimo cca 1 cm^2



Sedaj je tukaj problem, s kakšno hitrostjo pade toča na tla. To dobimo tako, da izenačimo silo upora in silo teže:

Fg=m*g
Fu=1/2 * Cv * ro * v^2 * S

Izenačimo:

Fg = Fu
m * g = 1/2 * Cv * ro * v^2 * S

Zanima nas hitrost (v)

v= sqrt ((m * g * 2) / (Cv * ro * pi * r^2))

m=masa toče
g=gravitacijska konstanta
Cv=koeficient upora za kroglo
pi=3,141
r=polmer toče
sqrt=kvadratni koren

Izračun za hitrost nesemo v zgornjo enačbo za tlak.


Upam, da sem prav izpeljal.

Sedaj pa še povem, kako po mojem mnenju nastane toča. S poskusi v simulatorjih, kjer so merili hitrost nastajanja ledenih skupkov, so ugotovili, da mora cca 5 cm zrno toče prepotovati nekaj 10 km po z vlago nasičenem zraku. Ker so nevihtni oblaki zelo turbolentna zadeva s številnimi vrtinčastimi strukturami pomeni, da morajo obstajati kakšni zaprti vrtinci, kjer veter piha z velikimi hitrostmi (takšnimi, ki omogočajo prenašanje tako vilikih zrn), hkrati pa se zrna večajo. Ko zrna dosežejo preveliko velikost, jih zračni tok ne more več transportirati in se začnejo usedati oz. padejo na tla (takrat bi morala biti zrna toče vsa približno enako velika). Lahko pa se takšni vrtinci dizintegrirajo sami od sebe, hitrost vetra pade, s tem pa tudi toča. V tem primeru bi morala biti zrna toče različno velika.

No, to je moje mnenje.

Je pa še ena možnost, da v zelo čist, supernasičen in hladen zrak brez kondenzacijskih jeder prinese kakšen usran zrak. V trenutku se iz supernasičenega zraka začnejo okoli kondenzacijskih jeder tvoriti ledeni kristali oziroma toča. Samo ta model ne pojasnjuje toče, velike kot kurje jajce.


Dolg post a..... Zdajle mi je dolgcajt, ker čakam na en mail in nimam kaj bolj pametnega za delat..

Samo ta tvoj model pojsanjuje velikosti kapljic in toče do kakega cm ali celo manj.

To je res, ampak simulacije so pokazale, da je tistih 2 km, ko pada skozi oblak, absolutno premalo za nastanek tako velikih zrn toče.

Struktura ledenih kroglic ne kaže tega.

tóča hail, (zrno) hailstone; (sodra) sleet; ˜ pada it is hailing (oziroma it hails); nevihta s ˜o hailstorm; škoda po ˜i damage done by hail; zavarovanje proti ˜i insurance against (damage by) hail; udarci so padali kot ˜ the blows fell (ali came) fast and thick; po ˜i zvoniti (figurativno) to lock the stable door after the horse has bolted; po ˜i zvoniti je prepozno (nima smisla) there's no use crying over spilt milk, it's no use trying to lock the stable door after the horse has bolted

Linki kasneje.

kul