NASA - Danes smo dobili od vesoljskega teleskopa James Webb (JWST), kar smo čakali vse od začetka gradnje in še posebej od izstrelitve za lanski božič. NASA in ESA sta pokazali prve barvne fotografije, ki jih je posnel JWST. Prva fotografija se imenuje Webbovo globoko polje in prikazuje jato galaksij SMACS J0723.3-732, ki je od Zemlje oddaljena 4,6 milijarde svetlobnih let. Teleskop je posnel majhno zaplato neba, ki je na Zemlji vidna le z južne poloble, in predstavlja najnadrobnejšo fotografijo mladega vesolja kadarkoli doslej. Primerjava s Hubblom odkrije osupljivost dosežka, ob čemer ne smemo pozabiti, da je ekspozicija JWST trajala 12 ur, Hubblova pa 10 dni. Snemal je področje, ki je veliko približno toliko, kot zrno peska, ki ga z roko držimo čim dlje proč od oči - zelo majhen delec vidnega neba torej.
Fotografija, ki jo gledamo, je seveda umetno pobarvana. JWST jo je posnel v infrardečem delu spektra (z instrumentom NIRcam), ki ga človeške oči ne vidijo in zato tudi o barvah ne moremo govoriti. Posnete fotografije je treba izdatno obdelati, kjer se odločijo, katere dele bodo izpostavili in kako močno, nato pa umetno pobarvati glede na valovno dolžino. Človek, ki bi bil v vesolju, galaksij ne bi videl tako kakor JWST.
JWST ima prav zaradi izjemne ločljivosti, ki mu omogoča krajše ekspozicije, veliko kapaciteto. Na Zemljo bo tovrstne fotografije pošiljal praktično vsak teden. Že sedaj jih imamo več kot le eno. JWST je na primer videl rojstvo zvezd v meglicah, ko se oblaki prahu in plina zaradi gravitacijo sesedajo - če je mase dovolj, se zlepijo v zvezdo, ki zažari. Njegova največja fotografija pa ima ločljivost 150 milijonov pik in sestavljena iz 1000 posnetkov prikazuje pet galaksij: NGC 7320, NGC 7317, NGC 7318A, NGC 7318B, in NGC 7319. Skupno je JWST objavil pet različni posnetkov vesolja.
Teleskop zna več kot le pripravljati lepe posnetke. Ključni del raziskav vesolja je merjenje spektrov, iz česar lahko sklepamo o sestavi oddaljenih svetov, o obstoju planetov itd. Spektri, ki jih zmore posneti JWST, so neprimerljivo natančnejši od dosedanjih. To omogoča zelo natančne analize sestave planetov, zvezd in atmosfer. S snemanje izseva zvezde pa je možno videti, ali okrog nje kroži planet, ki potuje med opazovalcem in zvezdo, zato je zvezda za kratek čas videti temnejša (zgodi se delni mrk). Absorpcijski spektri pa omogočajo tudi analizo, kaj so deli iste galaksije in kaj so različne.
Novice » Znanost in tehnologija » Dobili smo prve posnetke teleskopa James Webb v polni ločljivosti
mtosev ::
Sem včeraj videl te slike. Izjemne so.
Core i9 10900X, ASUS Prime X299 Edition 30, 32GB 4x8 3600Mhz G.skill, CM H500M,
ASUS ROG Strix RTX 2080 Super, Samsung 970 PRO, UltraSharp UP3017, Win 11 Pro,
Enermax Platimax 1700W | moj oče darko 1960-2016, moj labradorec max 2002-2013
ASUS ROG Strix RTX 2080 Super, Samsung 970 PRO, UltraSharp UP3017, Win 11 Pro,
Enermax Platimax 1700W | moj oče darko 1960-2016, moj labradorec max 2002-2013
darck ::
pri američanih je zmeraj vse skoraj laž isto kot prvi človek na luni je to verjetno s tem posnetkom
ripmork ::
Na to se je čakalo zelo dolgo, izjemne slike. Kako bo šele Webb-ov deep field izgledal, ko bo v nebo gledal 10 dni (kot Hubble), tisto bo sploh izjemno
Malajlo ::
In posnetek kaže stanje, ko Zemlje še sploh ni bilo
Najbrž nismo edina civilizacija, ampak je primerljivo z letom 0, ko se nobenemu ni sanjalo, da sploh je še nek kontinent levo od Lizbone, kaj šele da so tam civilizacije. In obratno na desno od Floride.
Jbg, sami smo v neki vukojebini, še bicikla nimamo, da bi si pri prvem sosedu cukr sposodil... Pa še ziher nismo, če je sosed sploh še tam in se ni že odselil, ali pa se bo med hojo do njega.
Je pa fascinantno, kako so se nam obzorja odprla.
Najbrž nismo edina civilizacija, ampak je primerljivo z letom 0, ko se nobenemu ni sanjalo, da sploh je še nek kontinent levo od Lizbone, kaj šele da so tam civilizacije. In obratno na desno od Floride.
Jbg, sami smo v neki vukojebini, še bicikla nimamo, da bi si pri prvem sosedu cukr sposodil... Pa še ziher nismo, če je sosed sploh še tam in se ni že odselil, ali pa se bo med hojo do njega.
Je pa fascinantno, kako so se nam obzorja odprla.
80ris ::
Ok vse lepo in prav, neka nepredstavljiva znanost, bravo za tole, ampak....
Zelo čudno mi je razmišljanje da gledamo v zgodovino, kar pomeni da je to kar vidimo zdaj od tam pripotovalo k nam v 13 milijardah letih. Takoj pomislim ali je to sploh mogoče, ali svetloba ki potuje sploh lahko tako dolgo potuje, ali se mogoče ne razprši ali kaj podobnega. Tudi zvok ne potuje v neskončnost in se porazgubi. Kako je mogoče da svetloba pa potuje v neskončnost, oziroma da potuje 13 milijard let, no tole mi je zares čudno. Mogoče je pa tole nam precej bližje kot si predstavljamo sedaj v teh časih. Kako so sploh izmerili starost svetlobe, saj če nekaj meriš moraš nekaj poslati tja in potem izmeriti kdaj dobiš nazaj. No verjetno imajo druge metode, toda vseeno, vse jim ne verjamem kar objavijo, kar veliko je po mojem mnenju predvidevanj ki pa niso in ne morejo biti dokazljiva. Pa vseeno vsa čast znanstvenikom za takšne dosežke.
Zelo čudno mi je razmišljanje da gledamo v zgodovino, kar pomeni da je to kar vidimo zdaj od tam pripotovalo k nam v 13 milijardah letih. Takoj pomislim ali je to sploh mogoče, ali svetloba ki potuje sploh lahko tako dolgo potuje, ali se mogoče ne razprši ali kaj podobnega. Tudi zvok ne potuje v neskončnost in se porazgubi. Kako je mogoče da svetloba pa potuje v neskončnost, oziroma da potuje 13 milijard let, no tole mi je zares čudno. Mogoče je pa tole nam precej bližje kot si predstavljamo sedaj v teh časih. Kako so sploh izmerili starost svetlobe, saj če nekaj meriš moraš nekaj poslati tja in potem izmeriti kdaj dobiš nazaj. No verjetno imajo druge metode, toda vseeno, vse jim ne verjamem kar objavijo, kar veliko je po mojem mnenju predvidevanj ki pa niso in ne morejo biti dokazljiva. Pa vseeno vsa čast znanstvenikom za takšne dosežke.
wajdouc ::
@80ris priporočam ti, da za začetek izobraziš v smeri, kako astronomi merijo razdalje v vesolju. Potem ne boš pisal takih nebuloz.
Za začetek si poglej ta seznam na YT, lepo razloži osnove in potem lahko nadaljuješ svoje kozmično razumevanje.
Astronomy crash course
Za začetek si poglej ta seznam na YT, lepo razloži osnove in potem lahko nadaljuješ svoje kozmično razumevanje.
Astronomy crash course
MrStein ::
je ekspozicija JWST trajala 12 ur,
Je to vzrok, da slika zgleda rotirana? (blur)
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
user1618 ::
Bom kar tukaj vprašal, ker nimam zdaj časa raziskovati: zakaj se te svetle zvezde tako bleščijo v razne smeri?
"If we were supposed to talk more than listen
we would have been given two mouths and one ear"
- Mark Twain
we would have been given two mouths and one ear"
- Mark Twain
nekikr ::
MrStein ::
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
JanBrezov ::
Bom kar tukaj vprašal, ker nimam zdaj časa raziskovati: zakaj se te svetle zvezde tako bleščijo v razne smeri?
Tisti "žarki" pri zvezdah so diffraction spikes. Gre za vpliv nosilcev zrcal. Odvisno od števila nosilcev je odvisno, koliko "žarkov" je.
Mimogrede, gradi se Giant Magellan Telescope, ki tega bojda ne bo imel, več o tem tukaj.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: JanBrezov ()
WhiteAngel ::
Fascinantne fotke. Sploh prva ti da misliti. To niso samo zvezde, ki jih ponoči vidiš s prostim očesom v naši galaksiji. Ajde, Andromedo menda lahko vidiš tudi s prostim očesom, ampak jaz je še nisem našel. Na fotki zgoraj je pa nešteto galaksij, do katerih nikoli sploh prišli ne bomo. Pa kje smo mi ...
kotnikd3 ::
je ekspozicija JWST trajala 12 ur,
Je to vzrok, da slika zgleda rotirana? (blur)
To je zaradi ukrivljenosti prostora. Na poti do nas svetloba potuje mimo težkih zadev in se ukrivi.
Ali je možno, da je absolutni izvir svetlobe npr. na jugu od Zemlje, vidimo ga pa proti severu (pač v popolnoma drugo stran)?
Oz. če z Zemlje z dovolj močnim laserjem posvetim proti črni luknji, se lahko pot svetlobe zasuka za 180 stopinj, tako da vidim svoj laser?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: kotnikd3 ()
FrRoSt ::
Da.
No, verjetno si spustil, da za to obstajajo teoretične in matematične možnosti!?
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
qwertyy ::
Na Redditu je objavljenih še nekaj več slik, predvsem pa v 100x boljši kvaliteti.
https://www.reddit.com/r/space/
No, te slike te pa res osupnejo..
https://www.reddit.com/r/space/
No, te slike te pa res osupnejo..
MIHAc27 ::
Sam a so te slike obdelane? Kolikor sem slišal, so slike dosti manj osupljive, potem pa jih še grafično 'popedenajo' ker določenih barv se pač tako daleč ne vidi.
"The most important thing to remember, first off, is that these images are not fake, but edited and enhanced for a number of reasons. These reasons are scientific, not just cosmetic, according to astrophysicist Paul Sutter. One reason is that these images come to us in greyscale, rather than colour."
"The most important thing to remember, first off, is that these images are not fake, but edited and enhanced for a number of reasons. These reasons are scientific, not just cosmetic, according to astrophysicist Paul Sutter. One reason is that these images come to us in greyscale, rather than colour."
predi ::
Fotografija, ki jo gledamo, je seveda umetno pobarvana. JWST jo je posnel v infrardečem delu spektra (z instrumentom NIRcam), ki ga človeške oči ne vidijo in zato tudi o barvah ne moremo govoriti. Posnete fotografije je treba izdatno obdelati, kjer se odločijo, katere dele bodo izpostavili in kako močno, nato pa umetno pobarvati glede na valovno dolžino. Človek, ki bi bil v vesolju, galaksij ne bi videl tako kakor JWST.
Direktno v članku imaš cel odstavek posvečen temu...
dexterboy ::
Pa kdo sploh še bere tekst v člankih, lepo te prosim.
Sej pogeldaš sliko, pa ti je vse jasno...
Kaj tukaj ni jasno?
Sej pogeldaš sliko, pa ti je vse jasno...
Kaj tukaj ni jasno?
Ko ne gre več, ko se ustavi, RESET Vas spet v ritem spravi.
predi ::
Drugače pa je za vsako sliko tudi podroben opis na Nasini strani.
https://www.nasa.gov/image-feature/godd...
https://www.nasa.gov/press-release/nasa...
https://www.nasa.gov/image-feature/godd...
https://www.nasa.gov/image-feature/godd...
https://www.nasa.gov/image-feature/godd...
https://www.nasa.gov/press-release/nasa...
https://www.nasa.gov/image-feature/godd...
https://www.nasa.gov/image-feature/godd...
nirburu ::
JWT je lepa aditiva, ne bomo pa zaradi se jutri cedilo med in mleko.
IMO kar ima res smisel trošit take instrumente je iskanje znakov civilizacije na drugih eksoplanetih.
Če najdemo nekaj 100 svetlobnih let daleč, morda obstaja šansa v bližnji prihodnosti, da jim pošljemo en signal, če so nekje na naši ravni, kar je malo vrjetno.
IMO kar ima res smisel trošit take instrumente je iskanje znakov civilizacije na drugih eksoplanetih.
Če najdemo nekaj 100 svetlobnih let daleč, morda obstaja šansa v bližnji prihodnosti, da jim pošljemo en signal, če so nekje na naši ravni, kar je malo vrjetno.
Zimonem ::
Večini pa te fotke ne pomenijo nič. Niti jih ne znamo interpretirati. šele ko nam bodo astrofiziki pojasnili pomen , tedaj sama zadeva dobi nek smisel. Kot sama fotografija bi bila stvar pa tudi lahko navaden cgi render.
nirburu ::
A je kak fizik tu?
Imam izziv.
Ali naš trenutno najmočnejši laser ima dovolj moči, da pošlje nek paket podatkov drugemu JWT 100 svetlobnih let daleč?
Sem malo skeptičen če.
Imam izziv.
Ali naš trenutno najmočnejši laser ima dovolj moči, da pošlje nek paket podatkov drugemu JWT 100 svetlobnih let daleč?
Sem malo skeptičen če.
nekikr ::
A pa ti veš koliko je 100 svetlobnih let? To je tako micen delček vesolja, da znotraj njega ni kaj dosti šans za vesoljce. Po drugi strani je pa tako daleč stran, da do tja ne moremo.
nirburu ::
To imaš prav. Nisem mislil, tako dobesedno.
Ampak tam do 1000 svetlobnih let morda še kaj zagledamo, kar je več pa ostaja bolj sci-fi domena zaenkrat.
Ampak tam do 1000 svetlobnih let morda še kaj zagledamo, kar je več pa ostaja bolj sci-fi domena zaenkrat.
nodrim ::
dexterboy ::
A je kak fizik tu? Imam izziv. Ali naš trenutno najmočnejši laser ima dovolj moči, da pošlje nek paket podatkov drugemu JWT 100 svetlobnih let daleč? Sem malo skeptičen če.Zakaj bi poslal laser? Kot vidni signal ali zaradi česa drugega? Ker je bolje, da pošlješ radijski signal. Recimo, da "tam nekje zunaj" je nekdo in vidi sredi noči utripanje svetlobe, ko laser prispe do atmosfere. To ne bo tuji vrsti nič pomenilo, če ne bo ponavljajočega vzorca. Nato pa bi morali čakati še 1000 let, seveda pod pogojem, da so dovolj razviti, da dobimo nazaj odgovor. To je 2000 let časa na našem planetu. Glede na trenutne razmere ti je jasno kot beli dan, zakaj so civilizacije v preteklosti propadale in mi nismo nič boljši od Rimljanov, razen, da imamo Wi-Fi.
Radijski signal je po mojem skromnem prepričanju boljši način komuniciranja, ker ga že oddajamo :) 50 svetlobnih let stran od nas, če je seveda kdo in da je dovolj razvit, še kako dobro ve, da obstajajo eni mormoni, ki so še vedno opice... ;)
Ko ne gre več, ko se ustavi, RESET Vas spet v ritem spravi.
JanBrezov ::
A je kak fizik tu? Imam izziv. Ali naš trenutno najmočnejši laser ima dovolj moči, da pošlje nek paket podatkov drugemu JWT 100 svetlobnih let daleč? Sem malo skeptičen če.Zakaj bi poslal laser? Kot vidni signal ali zaradi česa drugega? Ker je bolje, da pošlješ radijski signal. Recimo, da "tam nekje zunaj" je nekdo in vidi sredi noči utripanje svetlobe, ko laser prispe do atmosfere. To ne bo tuji vrsti nič pomenilo, če ne bo ponavljajočega vzorca.
Saj radio in laser sta v bistvu ista stvar - elektromagnetno sevanje. Razlika je v frekvenci in valovni dolžini. Laser ima višjo frekvenco in zaradi tega lahko zapakiraš več podatkov v isto časovno enoto. S tem v krajšem obdobju narediš več ponavljanj in povečaš možnost, da poslušalec signal odkrije kot vzorec. Tako da laser je po moje bolje (nisem fizik). Je pa res, da je laser bolj usmerjen kot radio (laser ne gre v vse smeri) in slabše prodira skozi snovi.
Na koncu pa je vseeno, če na drugi strani noben ne posluša. A človeštvo nekaj časa že posluša, zato je smiselno sklepati, da posluša še kdo drug.
80ris ::
@80ris priporočam ti, da za začetek izobraziš v smeri, kako astronomi merijo razdalje v vesolju. Potem ne boš pisal takih nebuloz.
Za začetek si poglej ta seznam na YT, lepo razloži osnove in potem lahko nadaljuješ svoje kozmično razumevanje.
Astronomy crash course
ok tenx, nisem vedel za parallax :)
zelo poučno in zanimivo tole
TheBlueOne ::
ok tenx, nisem vedel za parallax :)
zelo poučno in zanimivo tole
Pri teh zadevah cisto nic ni skrivnost. Je pa res, da za razumevanje majhnega dela celote potrebujes kar dosti izobrazbe na temo. Ce nekaj ne razumes dalec ne pomeni, da je neresnica, posebej ko govorimo o najbolj kompleksnih tehnologijah mozno.
predi ::
Tule je še en lep in zanimiv prikaz s pojasnili teh prvih slik: https://www.abc.net.au/news/2022-07-14/...
nirburu ::
A je kak fizik tu? Imam izziv. Ali naš trenutno najmočnejši laser ima dovolj moči, da pošlje nek paket podatkov drugemu JWT 100 svetlobnih let daleč? Sem malo skeptičen če.Zakaj bi poslal laser? Kot vidni signal ali zaradi česa drugega? Ker je bolje, da pošlješ radijski signal. Recimo, da "tam nekje zunaj" je nekdo in vidi sredi noči utripanje svetlobe, ko laser prispe do atmosfere. To ne bo tuji vrsti nič pomenilo, če ne bo ponavljajočega vzorca. Nato pa bi morali čakati še 1000 let, seveda pod pogojem, da so dovolj razviti, da dobimo nazaj odgovor. To je 2000 let časa na našem planetu. Glede na trenutne razmere ti je jasno kot beli dan, zakaj so civilizacije v preteklosti propadale in mi nismo nič boljši od Rimljanov, razen, da imamo Wi-Fi.
Radijski signal je po mojem skromnem prepričanju boljši način komuniciranja, ker ga že oddajamo :) 50 svetlobnih let stran od nas, če je seveda kdo in da je dovolj razvit, še kako dobro ve, da obstajajo eni mormoni, ki so še vedno opice... ;)
Oddajnik radijskih valov, primerne moči, bi moral biti bolano velik.
Laser je bolj varčen.
Sicer pa radijski valovi ne pridejo tako daleč v "enem kosu".
BigWhale ::
Bom kar tukaj vprašal, ker nimam zdaj časa raziskovati: zakaj se te svetle zvezde tako bleščijo v razne smeri?
Kot so ze povedali, to je zaradi konfiguracije zrcal teleskopa.
Morda je oblj zanimiva stvar to, da zvezde, ki se tako blescijo so vse iz nase galaksije. Ostale stvari, ki se vidijo na fotkah so sosednje galaksije.
BigWhale ::
A je kak fizik tu?
Imam izziv.
Ali naš trenutno najmočnejši laser ima dovolj moči, da pošlje nek paket podatkov drugemu JWT 100 svetlobnih let daleč?
Sem malo skeptičen če.
Projekt Longshot - vesoljska sonda, ki bi sla na pot proti Alpha Centauri, je predvideval 250kW laser s katerim bi potem posiljali podatke nazaj na Zemljo. 100 svetlobnih let ni nemogoce.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: BigWhale ()
nirburu ::
Alpha centauri je 4.2 svetlobnih let.
Je pa 250kW laser orng zadeva. Zaenkrat smo na 50kW pri vojaških.
Mogoče bi šlo z morsejevo abecedo.
Je pa 250kW laser orng zadeva. Zaenkrat smo na 50kW pri vojaških.
Mogoče bi šlo z morsejevo abecedo.
tilen03 ::
Nato pa bi morali čakati še 1000 let, seveda pod pogojem, da so dovolj razviti, da dobimo nazaj odgovor. To je 2000 let časa na našem planetu. Glede na trenutne razmere ti je jasno kot beli dan, zakaj so civilizacije v preteklosti propadale in mi nismo nič boljši od Rimljanov, razen, da imamo Wi-Fi.
Radijski signal je po mojem skromnem prepričanju boljši način komuniciranja, ker ga že oddajamo :) 50 svetlobnih let stran od nas, če je seveda kdo in da je dovolj razvit, še kako dobro ve, da obstajajo eni mormoni, ki so še vedno opice... ;)
Kdo smo pa mi? Nula. Niti pol milijona let ne obstajamo. Ne pozabit: dinozavri so živeli 160 milijonov let. Pa niso prišli do razvoja radia, Wi-Fija, McDonaldsa. Če ne bi bilo tako rekoč nadnaravne sreče, da je padel asteroid na Zemljo, nas najverjetneje ne bi bilo tukaj.
Zakaj mislite, da na exoplanetih obstajajo bitja podobna ljudem? In orodja, ki jih uporabljamo ljudje? Nobenega razloga ni, da bi bilo to samoumevno, če gledamo na razpoložljive podatke našega planeta. Mi smo fizično zelo krhka bitja, ki svojo fizično krhkost nadomestimo z različnimi orodji - zato smo jih tudi izumili. Če ne bi bili fizično tako krhki, mogoče ne bi prišlo do takšnega evolucijskega razvoja. Plus naša orodja so prilagojena naši anatomiji in potrebam - pes ne more voziti avtomobila, zato avtomobil ni znak splošne inteligence ali civilizacije, saj je avtomobil prilagojen točno določemu bitju, njegovi anatomiji in potrebam.
Zanimiva je misel, kako bi izgledala orodja bitij, ki so fizično podobna dinozavrom, intelektualno pa nam.
V glavnem, ne mislit, da je civilizacija kot jo imamo homo sapiensi nekaj normalnega, samoumevnega. Pa tudi, da razvoj radijskih signalov pride naravno. In da je naravno ustvariti teleskop itd. Je pa res, da je to v naši naravi, iskanje sebi podobnega. Baje nas je Bog ustvaril po svoji podobi To je pač dokaz, da smo miselno v neki vrsti zaporu, vidimo in razmišljamo samo to, kar nam je bilo evolucijsko dano. Kot, ko bi nekomu, ki živi v 2D svetu razlagali, kako je živeti v 3D svetu. Ne bi bil zmožen razumeti, niti si predstavljati. Torej, pričakovanje neke civilizacije, ki je podobna nam, je podobno kot verjeti v Boga, ki je podoben nam.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: tilen03 ()
BigWhale ::
Mal imas prav, mal pa tud ne.
V okolju bodo vedno prevladovala bitja, ki so najbolje prilagojena okolju v katerem zivijo. To niti ne pomeni, da so ta bitja najbolj inteligenta ali pa najmocnejsa.
Hkrati ti pa nobena inteligenca ne pomaga, ce nimas razvitih okoncin s katerimi bi lahko izvajal fino motoriko. Kaksna bi bila neka tuja bitja, ki bi uspela evolucijsko priplezati tako visoko kot clovek? Taksna, z okoncinami, ki omogocajo uporabo orodij. Superinteligentne ribe enostavno ne bodo nikoli poletele v vesolje, ker bi si tezko naredile raketo.
V okolju bodo vedno prevladovala bitja, ki so najbolje prilagojena okolju v katerem zivijo. To niti ne pomeni, da so ta bitja najbolj inteligenta ali pa najmocnejsa.
Hkrati ti pa nobena inteligenca ne pomaga, ce nimas razvitih okoncin s katerimi bi lahko izvajal fino motoriko. Kaksna bi bila neka tuja bitja, ki bi uspela evolucijsko priplezati tako visoko kot clovek? Taksna, z okoncinami, ki omogocajo uporabo orodij. Superinteligentne ribe enostavno ne bodo nikoli poletele v vesolje, ker bi si tezko naredile raketo.
nirburu ::
Tudi gravitacija planeta ima ogromno vlogo.
2x gravitacija planeta zemlje, bi pomenila namesto 13t v LEO z Falconom 9, le ca. 500kg.
To je ranga Rocketlabove Electron.
Plus inženirska problematika dizajniranja rakete pri 2x gravitaciji.
Zemlja ima srečo. Ravno dovolj, da š enekaj uporabnega spravimo gor.
Bi pa v tem primeru na tistem planetu morda šel razvoj bolj v smislu, samoreplicirnih robotov. Namesto, da pošiljaš svoja telesa gor, pošlješ nek samoreplicirni robotek, ki se pol razširi po vesolju.
To bi bil en način za prenesti svojo egzistenco v širno vesolje.
2x gravitacija planeta zemlje, bi pomenila namesto 13t v LEO z Falconom 9, le ca. 500kg.
To je ranga Rocketlabove Electron.
Plus inženirska problematika dizajniranja rakete pri 2x gravitaciji.
Zemlja ima srečo. Ravno dovolj, da š enekaj uporabnega spravimo gor.
Bi pa v tem primeru na tistem planetu morda šel razvoj bolj v smislu, samoreplicirnih robotov. Namesto, da pošiljaš svoja telesa gor, pošlješ nek samoreplicirni robotek, ki se pol razširi po vesolju.
To bi bil en način za prenesti svojo egzistenco v širno vesolje.
miroB ::
Mal imas prav, mal pa tud ne.
V okolju bodo vedno prevladovala bitja, ki so najbolje prilagojena okolju v katerem zivijo. To niti ne pomeni, da so ta bitja najbolj inteligenta ali pa najmocnejsa.
Hkrati ti pa nobena inteligenca ne pomaga, ce nimas razvitih okoncin s katerimi bi lahko izvajal fino motoriko. Kaksna bi bila neka tuja bitja, ki bi uspela evolucijsko priplezati tako visoko kot clovek? Taksna, z okoncinami, ki omogocajo uporabo orodij. Superinteligentne ribe enostavno ne bodo nikoli poletele v vesolje, ker bi si tezko naredile raketo.
This.
Prvi pogoj, da vrsta lahko razvija sestavljena orodja, ki lahko spreminjajo okolje so primerne okončine. V našem primeru je to sposobnost pincetnega prijema in bipedalizem. Novejša arheološka odkritja kažejo, da so se nastavki za pokončno hojo razvili pred vejitvijo na družino homo in gorile ter šimpanze. Isto velja za gibljivost palca na roki in izgubo možnosti uporabe rok za hojo. Možganski volumen se je začel povečevati po tem evolucijskem preboju.
Orke in delfini svojo super inteligenco ne morejo uporabiti za razvoj orodij.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: miroB ()
tilen03 ::
Vrane so zelo inteligentni ptiči, ki so zmožni izdelovati orodja, pa tudi se naučiti uporabljati človeška orodja. Se pravi, če bi se evolucijsko nadgrajevale v tej smeri, bi sčasoma naravno postale podobne človeku(fizično)? Prednje peruti bi postale roke? Ali pa so zaradi njihove narave letenja obsojene na to, da peruti ostanejo peruti, ker so na tleh šibke in se ne bi mogle nikoli razviti do te mere kot človek...
Okapi ::
Teoretično je natanko taka pot kot od prstov do peruti - se pravi je teoretično mogoča.
Ampak eno evolucijsko pravilo pravi, da se to v praksi ne more zgoditi, ker ko se ena oblika dovolj spremeni ali zakrni, se ne more več razviti enaka.
Dollo%27s law of irreversibility @ Wikipedia
Ampak eno evolucijsko pravilo pravi, da se to v praksi ne more zgoditi, ker ko se ena oblika dovolj spremeni ali zakrni, se ne more več razviti enaka.
Dollo%27s law of irreversibility @ Wikipedia
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | JWST - James Webb Space TelescopeOddelek: Znanost in tehnologija | 3632 (614) | Lowink |
» | Dobili smo prve posnetke teleskopa James Webb v polni ločljivosti (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 8449 (4809) | cias |
» | Danes v vesolje potuje teleskop James Webb (strani: 1 2 3 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 18429 (10647) | BT52 |
» | Teleskop Webb poleti 18. decembraOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 10338 (5308) | BigWhale |