Forum » Loža » Nadaljevanka Kreditojemalci v švicarskih frankih
Nadaljevanka Kreditojemalci v švicarskih frankih
Mato989 ::
To da so dali notr v zakon 2016 pomeni, da je bilo tudi že leta 2007 narobe.
In to da je suženjstvo prepovedano zdaj, pomeni da je bilo tudi že leta 1800 narobe.
Za nazaj ni vse vedno popravljeno se strinjam, ampak včasih je in reparacije so bile že večkrat v zgodovini. Ni in ne bo prvič popravljeno za nazaj.
Ja, večinokrat tole popravljanje dejansko prinese še več nepoštenosti... do sorojakov in do logike... najlepši primer je popravljanje z denacionalizacijo v Republiki Sloveniji...
Šli smo neumno denacionalizirat premoženje in ga vračat lastnikom pred komunizmom, noben pa ni bil dovolj pameten da bi takrat vprašal kako so ti lastniki pred SFRJ prišli do tega premoženja, ali ni morda vso to premoženje (ali velik del) prišel do njih tudi z prevarami itd. alicelo pripada še komu pred XYX leti... mi smo si pa kot bogovi izbrali pred Jugo da tisto je bilo vse ok =) Lahko bi denacionalizirali še za par generacij nazaj ali pa sploh ne vemo kaj je pošteno in se delamo da je to pošteno kar smo naredili... Cerkev je dobila od glupih ljudi premoženje na moralno sporen način in nato so ga komunisti nacionalizirali, mi pa zdaj popravljamo krivico cerkvi ne pa tudi krivico ki jo je delala Cerkev do prejšnjih lastnikov zemlje itd...
Enako je s krediti... ko popravljamo neko krivico ustvarjamo krivico ker priviligiramo kreditojemalce napram drugim bolj konzervativnim prestrašenim kreditojemalcem ki niso tvegali in so vzeli manj za več ziheraštva... skratka krivico popravljamo z krivico... pravica bi bila da bi to vi vse plačali banke pa ne bi smele dobit in bi šlo v dobrodelne namene če že... tako ne bi bilo krivice do drugih ki so bili na slabšem ko so jemali kredite napram vam,, vi bi še zmeraj bili kaznovani za neumne odločitve in bi vam pokazali da je treba MISLIT preden podpisuješ, in banke ne bi dobile profita... dobili bi pa 4ti osebki
Če sem pomagal, se priporočam za uporabo linka!
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115
KUCOIN EXCHANGE link: https://www.kucoin.com/#/?r=E3I9Ij
BINANCE EXCHANGE link: https://www.binance.com/?ref=10161115
pirat ::
Puginho, preberi si zakon, prav.
Ker je jasno, da ne poznaš ne poslovanja bank, ne vsebine zakona o CHF, ne v čem je sploh težava.
1) Iz naslova tečajnih razlik banke niso zaslužile (praktično) nič. Njihove devizne pozicije so bile (skoraj v celoti) zaprte, zato je bilo gibanje tečaja CHF/EUR za njih nevtralna zadeva. Za kreditojemalce pač (žal) ne.
2) Možnost konverzije v domačno valuto (kot po zakonodaji obstaja sedaj) je nekaj drugega kot tale CHF zakon.. Tole skrpucalo od zakona sploh ne predvideva konverzije v EUR! V posmeh vsem in vsemu kredit še naprej ostaja v CHF, le banko se prisili v obračun vseh prilivov po nekem imaginarnem tečaju.
3) Če ti je OK retroaktivnost zakona - to pomeni, da čez 5 let lahko nekdo sprejme zakon, da greš ti v čuzo zaradi uporabe Partisa pred leti ... Ali pa se čez dve leti v keho pospravi vse volilce Levice (ali pa zaradi mene SDS če ti je bolje). Ali pa preprosto, naj gre podjetje v katerem delaš v stečaj zaradi nečesar kar je naredilo 15 let nazaj (bomo že kaj našli).
4) In če že zagovarjaš kreditojemalce v CHF, ki da so uboge pare... Zakaj zagovarjaš le del njih? Zakaj pa se ti ne smilijo tisti, ki so hišo kupili na leasing v CHF (ker nanje so "pozabili"). Zakaj se ti ne smilijo tisti, ki so medtem prostovoljno konvertirali v EUR (prav tako z veliko izgubo zase seveda). Ker tudi ti so izviseli.... Profitirali bodo le tisti profesorji, ki še vedno vztrajajo v CHF in tisti, ki so kredite predčasno poplačali.
5) pa tudi obstoječe sodbe EU sodišč velja dobro prebrati. Ja, kreditojemalci so uspeli v kar nekaj primerih. Vedno takrat, kadar je banka samovoljno spremenila pogodbo ali posamezna določila pogodbe. Guess what - to pa v Sloveniji ni bil primer.
In ker je zadeva politična - ja, zelo verjetno se zna zgoditi, da bodo banke morale to plačati. In ker smo del EU - ja, zelo verjetno bodo banke na koncu uspele na EU inštancah in bodo dobile vse povrnjeno (z zamudnimi obrestmi seveda). In, ja, vse skupaj bo častil slovenski davkoplačevalec.
Vas pa ne bom več motil pri skupinskih masturbacijah. Kar veselo naprej.
Ker je jasno, da ne poznaš ne poslovanja bank, ne vsebine zakona o CHF, ne v čem je sploh težava.
1) Iz naslova tečajnih razlik banke niso zaslužile (praktično) nič. Njihove devizne pozicije so bile (skoraj v celoti) zaprte, zato je bilo gibanje tečaja CHF/EUR za njih nevtralna zadeva. Za kreditojemalce pač (žal) ne.
2) Možnost konverzije v domačno valuto (kot po zakonodaji obstaja sedaj) je nekaj drugega kot tale CHF zakon.. Tole skrpucalo od zakona sploh ne predvideva konverzije v EUR! V posmeh vsem in vsemu kredit še naprej ostaja v CHF, le banko se prisili v obračun vseh prilivov po nekem imaginarnem tečaju.
3) Če ti je OK retroaktivnost zakona - to pomeni, da čez 5 let lahko nekdo sprejme zakon, da greš ti v čuzo zaradi uporabe Partisa pred leti ... Ali pa se čez dve leti v keho pospravi vse volilce Levice (ali pa zaradi mene SDS če ti je bolje). Ali pa preprosto, naj gre podjetje v katerem delaš v stečaj zaradi nečesar kar je naredilo 15 let nazaj (bomo že kaj našli).
4) In če že zagovarjaš kreditojemalce v CHF, ki da so uboge pare... Zakaj zagovarjaš le del njih? Zakaj pa se ti ne smilijo tisti, ki so hišo kupili na leasing v CHF (ker nanje so "pozabili"). Zakaj se ti ne smilijo tisti, ki so medtem prostovoljno konvertirali v EUR (prav tako z veliko izgubo zase seveda). Ker tudi ti so izviseli.... Profitirali bodo le tisti profesorji, ki še vedno vztrajajo v CHF in tisti, ki so kredite predčasno poplačali.
5) pa tudi obstoječe sodbe EU sodišč velja dobro prebrati. Ja, kreditojemalci so uspeli v kar nekaj primerih. Vedno takrat, kadar je banka samovoljno spremenila pogodbo ali posamezna določila pogodbe. Guess what - to pa v Sloveniji ni bil primer.
In ker je zadeva politična - ja, zelo verjetno se zna zgoditi, da bodo banke morale to plačati. In ker smo del EU - ja, zelo verjetno bodo banke na koncu uspele na EU inštancah in bodo dobile vse povrnjeno (z zamudnimi obrestmi seveda). In, ja, vse skupaj bo častil slovenski davkoplačevalec.
Vas pa ne bom več motil pri skupinskih masturbacijah. Kar veselo naprej.
ginekk ::
Če ti je OK retroaktivnost zakona - to pomeni, da čez 5 let lahko nekdo sprejme zakon, da greš ti v čuzo zaradi uporabe Partisa pred leti ... Ali pa se čez dve leti v keho pospravi vse volilce Levice (ali pa zaradi mene SDS če ti je bolje). Ali pa preprosto, naj gre podjetje v katerem delaš v stečaj zaradi nečesar kar je naredilo 15 let nazaj (bomo že kaj našli).
Zaradi česa je tu retroaktivnost upravičljiva je bilo podrobno utemeljeno v predlogu zakona.
Če se ti zdi, da to lahko utemeljiš tudi za rabo Partisa, go ahead. Naredi društvo, zberi pravnike, prepričaj parlament da je v javnem interesu učuzit vse uporabnike Partisa. Podobno s čimerkoli, ko primerjaš situacijo tule.
Povsod kjer so bile te svinjarije s FX tradingom zapakirane v dolgoročne kredite, so potegnili kratko bankirji. Izgleda imajo banke zaposlene skrajno glupe pravnike in da so vsa sodišča podkupljena.
bbbbbb2015 ::
Ja končno en ki je lepo razložil kje je keč in zakaj lahko tak zakon velja za nazaj.
Zdaj pa čakamo na vrhunskega pravnika bbbbb da nas poduči zakaj je vse zaman in se mu zahvalimo za brezplačne pravne nasvete.
Ahahah. Briga me. Nisem vzel noben kredit v švicarjih in, kar se mene tiče, se mene nimaš kaj za bat, niti ne rabiš nasveta od mene, zato se mi posledično ne rabiš zahvaljevati za karkoli. Povedal sem že, da če bi slučajno jaz takrat jemal kredit, bi verjetno tudi meni podtaknili te famozne švicarje. Čista sreča, da takrat nisem jemal kreditov.
Rokave vihajo in s členki pokajo predvsem pravniki komercialnih bank in narodne banke (Banka Slovenije). Ker če bo kaj zgorelo, bo zgorelo na njihovih hrbtih - in oni to vsekakor ne želijo.
Če bo pa kaj zgorelo eventuelno, potem pa bodo te (iste) banke trkale na sodišču za poravnave (v Baslu ali kako že) in bodo hotele, da se jim plača odškodnina. Iz proračuna.
In takrat bo prišla, kot Srbi temu rečejo: 'Cica u kolica'. In kot rečeno, sem proti kakšni koli posebnim zakonom. Evropsko sodišče pa je lepo reklo, da je potrebno te primere presojati v okviru nacionalnih zakonodaj zaščite potrošnikov (ergo ne rabiš ekstra zakonov).
Ker mislim,da gre v tem primeru za zasebno kapitalizacijo profitov in javno socializacijo izgub.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: bbbbbb2015 ()
tomlin ::
Prepričan sem, da niso banke oziroma bančni uradniki množično reklamirali jemanje kreditov v CHF. Glavni vzrok odločitev je bila neformalna mreža od ust do ust, od soseda do soseda, od znanca do znanca.
Podobne neformalne mreže so bile enormno razvejane in množične v bivši Jugi in mi smo jih podedovali. Razni hišni zaupniki, terenski eksponenti, špiclji, tercialke in »potovke« so širili dobre, slabe pol in nepreverjene novice. Do tega sem prišel preprosto tako, da sem spraševal znance in sorodstvo, njihov odgovor: "ta in ta mi je rekel/la, da se bolj splačajo švicarji kot evri."
I tu je izpoved, ki to potrjuje:
"Oktobra leta 2006 sem po priporočilih prijateljev,.."
http://www.zdruzenje-frank.si/resnicne-...
Če bi bil še aktiven v profesuri, bi temo Nadaljevanka Kreditojemalci v švicarskih frankih, dal kot temo za diplomsko nalogo.
Diplomska tema pa je lahko tudi na katedrah za psihologijo in sociologijo.
Podobne neformalne mreže so bile enormno razvejane in množične v bivši Jugi in mi smo jih podedovali. Razni hišni zaupniki, terenski eksponenti, špiclji, tercialke in »potovke« so širili dobre, slabe pol in nepreverjene novice. Do tega sem prišel preprosto tako, da sem spraševal znance in sorodstvo, njihov odgovor: "ta in ta mi je rekel/la, da se bolj splačajo švicarji kot evri."
I tu je izpoved, ki to potrjuje:
"Oktobra leta 2006 sem po priporočilih prijateljev,.."
http://www.zdruzenje-frank.si/resnicne-...
Če bi bil še aktiven v profesuri, bi temo Nadaljevanka Kreditojemalci v švicarskih frankih, dal kot temo za diplomsko nalogo.
Diplomska tema pa je lahko tudi na katedrah za psihologijo in sociologijo.
tomlin ::
Pa še kratka opomba. V enem od primerov gospa navaja kako je vprašala g. Arharja za nasvet. Prepričan sem, da ji je Arhar odgovoril nekako "trenutno najugodnejši kredit je v CHF", ni pa se, sigurno ne, primejdušal kaj bo z njenim kreditom čez leta. Noben od nas ni vedel, tudi Arhar ne, morda je vedel samo Bog, kaj se bo zgodilo 2008-10 čez lužo. Bančni nepridipravi tam čez so bili tiho kot riti. In močna kriza je iz ZDA v trenutku pljusknila v Evropo ter premešala in zmešala vse finančne trge in razmere.
bbbbbb2015 ::
Pa še kratka opomba. V enem od primerov gospa navaja kako je vprašala g. Arharja za nasvet. Prepričan sem, da ji je Arhar odgovoril nekako "trenutno najugodnejši kredit je v CHF", ni pa se, sigurno ne, primejdušal kaj bo z njenim kreditom čez leta. Noben od nas ni vedel, tudi Arhar ne, morda je vedel samo Bog, kaj se bo zgodilo 2008-10 čez lužo. Bančni nepridipravi tam čez so bili tiho kot riti. In močna kriza je iz ZDA v trenutku pljusknila v Evropo ter premešala in zmešala vse finančne trge in razmere.
Da ne bom predolg... Kriza v Ameriki leta 208 ni imela direktno veze s krizo neplačevanja v Sloveniji, ki se je kasneje razvila v bančno krizo v Sloveniji.
Za dvig vrednosti CHF je bilo krivo to, da je bila velika dispariteta med ekonomsko močjo Švice in njeno valuto in ekonomsko močjo Evrope in njeno glavno valuto (EUR). Švicarji so tiskali več švicarjev in kupovali več (čedalje manj vrednih) EUR. Švicarska narodna banka je zavestno delala minus, samo da je držala razmerje valutnega para EUR/CHF približno enako.
Menili so, da gre za 'hipno' dispariteto, ne strukturno (švicarsko gospodarstvo je pač boljše in več vredno). V enem hipu so analize pokazale da je razlika strukturna. Trajalo bi več desetletij absorbcije (minusa), zato so v švicarski centralni banki nehali posredovati.
Takrat je CHF skočil.
To in ne ameriška kriza je bil vzrok, zakaj so švicarji poskočili v vrednosti.
Je pa tudi res, da so več velikih bank tam nekje okrog 2014 našli, da so namerno povzročale nižanje LIBORja:
Libor scandal @ Wikipedia
Povedano drugače... Švicarsko gospodarstvo sploh ni bilo toliko boljše, kot so vsi menili. Samo so banke fejkale LIBOR, kar je povzročilo poceni denar za švicarsko gospodarstvo, kar je pomenilo potem ekspanzijo gospodarstva (švicarskega, ne evropskega). Švicarji menijo, da Evropejci s tem LIBOR škandalom pretiravajo, da so Švicarji boljši v gospodarstvu.
Od kar ni fejkanja LIBORja in je takrat frank poskočil, rast švicarskega gospodarstva je približno taka, kot od severnjaških razvitih EU držav (Nizozemska, Švedska).
Švicarji torej niso toliko boljši.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: bbbbbb2015 ()
A. Smith ::
bbbbbb2015 je izjavil:
Da ne bom predolg... Kriza v Ameriki leta 208 ni imela direktno veze s krizo neplačevanja v Sloveniji, ki se je kasneje razvila v bančno krizo v Sloveniji.
Je do neke mere kar imela vezo. Američani pokupijo ogromno evropskih, sploh pa nemških izdelkov. No, takrat jih niso. Poleg tega so nemškim bankam na veliko prodali zastrupljene finančne produkte, če se pa nemške banke prehladijo in s tem Nemčij, je pa to za nas - well, you know the rest.
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
feryz ::
Vrednost valute je povezana s tem, v katero smer želiš keš flow. Švicarji so presodili, da rajši kupujejo kot prodajajo. Ker imajo denarja preveč.
Zato je tudi dretje tukajšnjih finančnih znanstvenikov, da so jih nategnile slovenske mini banke, popolnoma napačno. Nategnili jih je švicarska narodna banka. Ampak tožiti švicarje, je bolj scanje v veter. Zato so se raje spravili na domače.
Zato je tudi dretje tukajšnjih finančnih znanstvenikov, da so jih nategnile slovenske mini banke, popolnoma napačno. Nategnili jih je švicarska narodna banka. Ampak tožiti švicarje, je bolj scanje v veter. Zato so se raje spravili na domače.
tomlin ::
Fantje, če se že greste ekonomijo, " več luči" je nekoč rekel veliki Goethe, ekonomisti pa pravimo "več branja". Časi dogovorne ekonomije in samoupravljanja, ko je bil po Kardeljevi definiciji vsak lahko poznavalec ekonomske znanosti, so za nami.
15. septembra 2008 je četrta največja ameriška investicijska banka vložila zahtevo za stečaj zaradi krize na trgu drugorazrednih hipotek. Vlada je zavrnila reševanje insolventne institucije, kar je povzročilo kolaps v zaupanju, ki je zamrznil kreditne trge in zdesetkal bančni sektor. Iz Združenih držav se je finančna kriza razširila na druge države, kmalu pa se je spremenila v svetovno gospodarsko krizo, ki je sprožila grozo nove velike depresije.
Prizadeta je bila tudi Švica, vendar ne tako močno, kot so se sprva bali.
Zaradi več razlogov je bila Švica med krizo še posebej ranljiva. Njeni najboljši dve banki, UBS in Credit Suisse, sta bili med najbolj izpostavljenimi tujimi institucijami v balonu drugorazrednih kreditov. Švica je bila bolj kot druge države odvisna od bančnega sektorja, ki še vedno predstavlja več kot 10 % bruto domačega proizvoda (BDP). Leta 2008 si je švicarsko gospodarstvo komaj opomoglo od obdobja gospodarske rasti, ki je bilo opredeljeno kot anemično. Kriza je najbolj prizadela ZDA in EU, glavne gospodarske partnerice Švice.
Še huje pa je, da sta padec dolarja in izbruh krize v evrskem območju znova potisnila švicarski frank navzgor, kar je povzročilo močno zvišanje cen izvoznega blaga. Leta 2011 je bila tako švicarska narodna banka (SNB) prisiljena uvesti prag minimalnega tečaja 1,2 CHF za en evro, ki so ga leta 2015 opustili. To je skupaj z nadaljnjimi posegi SNB na devizne in obrestne trge, omogočila delno zajezitev rasti švicarskega franka.
Minimalni tečajni prag, ki je bil kritiziran tako ob uvedbi kot tudi ob preklicu, se je v najbolj občutljivem kriznem obdobju izkazal za zelo koristen pri ponovni vzpostavitvi profitnih marž izvoznim podjetjem. Švicarska podjetja, ki živijo z močnim frankom in ozkim domačim trgom, so se že dolgo specializirala za visokokakovostne izdelke in tržne niše. Posledično je Švica leta 2009 manj potonila v recesijo kot druge države in hitreje ponovno dosegla dostojne stopnje rasti.
https://www.swissinfo.ch/eng/10-years-a...
15. septembra 2008 je četrta največja ameriška investicijska banka vložila zahtevo za stečaj zaradi krize na trgu drugorazrednih hipotek. Vlada je zavrnila reševanje insolventne institucije, kar je povzročilo kolaps v zaupanju, ki je zamrznil kreditne trge in zdesetkal bančni sektor. Iz Združenih držav se je finančna kriza razširila na druge države, kmalu pa se je spremenila v svetovno gospodarsko krizo, ki je sprožila grozo nove velike depresije.
Prizadeta je bila tudi Švica, vendar ne tako močno, kot so se sprva bali.
Zaradi več razlogov je bila Švica med krizo še posebej ranljiva. Njeni najboljši dve banki, UBS in Credit Suisse, sta bili med najbolj izpostavljenimi tujimi institucijami v balonu drugorazrednih kreditov. Švica je bila bolj kot druge države odvisna od bančnega sektorja, ki še vedno predstavlja več kot 10 % bruto domačega proizvoda (BDP). Leta 2008 si je švicarsko gospodarstvo komaj opomoglo od obdobja gospodarske rasti, ki je bilo opredeljeno kot anemično. Kriza je najbolj prizadela ZDA in EU, glavne gospodarske partnerice Švice.
Še huje pa je, da sta padec dolarja in izbruh krize v evrskem območju znova potisnila švicarski frank navzgor, kar je povzročilo močno zvišanje cen izvoznega blaga. Leta 2011 je bila tako švicarska narodna banka (SNB) prisiljena uvesti prag minimalnega tečaja 1,2 CHF za en evro, ki so ga leta 2015 opustili. To je skupaj z nadaljnjimi posegi SNB na devizne in obrestne trge, omogočila delno zajezitev rasti švicarskega franka.
Minimalni tečajni prag, ki je bil kritiziran tako ob uvedbi kot tudi ob preklicu, se je v najbolj občutljivem kriznem obdobju izkazal za zelo koristen pri ponovni vzpostavitvi profitnih marž izvoznim podjetjem. Švicarska podjetja, ki živijo z močnim frankom in ozkim domačim trgom, so se že dolgo specializirala za visokokakovostne izdelke in tržne niše. Posledično je Švica leta 2009 manj potonila v recesijo kot druge države in hitreje ponovno dosegla dostojne stopnje rasti.
https://www.swissinfo.ch/eng/10-years-a...
bbbbbb2015 ::
Zaradi več razlogov je bila Švica med krizo še posebej ranljiva. Njeni najboljši dve banki, UBS in Credit Suisse, sta bili med najbolj izpostavljenimi tujimi institucijami v balonu drugorazrednih kreditov. Švica je bila bolj kot druge države odvisna od bančnega sektorja, ki še vedno predstavlja več kot 10 % bruto domačega proizvoda (BDP). Leta 2008 si je švicarsko gospodarstvo komaj opomoglo od obdobja gospodarske rasti, ki je bilo opredeljeno kot anemično. Kriza je najbolj prizadela ZDA in EU, glavne gospodarske partnerice Švice.
Še huje pa je, da sta padec dolarja in izbruh krize v evrskem območju znova potisnila švicarski frank navzgor, kar je povzročilo močno zvišanje cen izvoznega blaga. Leta 2011 je bila tako švicarska narodna banka (SNB) prisiljena uvesti prag minimalnega tečaja 1,2 CHF za en evro, ki so ga leta 2015 opustili. To je skupaj z nadaljnjimi posegi SNB na devizne in obrestne trge, omogočila delno zajezitev rasti švicarskega franka.
Minimalni tečajni prag, ki je bil kritiziran tako ob uvedbi kot tudi ob preklicu, se je v najbolj občutljivem kriznem obdobju izkazal za zelo koristen pri ponovni vzpostavitvi profitnih marž izvoznim podjetjem. Švicarska podjetja, ki živijo z močnim frankom in ozkim domačim trgom, so se že dolgo specializirala za visokokakovostne izdelke in tržne niše. Posledično je Švica leta 2009 manj potonila v recesijo kot druge države in hitreje ponovno dosegla dostojne stopnje rasti.
https://www.swissinfo.ch/eng/10-years-a...
To je, pač, švicarski pogled na stvari (kjer oni niso nič krivi, ampak so celo zelo pametni). Še posebej, ker sta dve "najboljši" švicarski banki v panelu bank, ki določajo LIBOR:
https://www.theice.com/iba/libor
In kot rečeno, so jih zalotili pri fejkanju LIBORja. Sicer, kolikor berem, bodo ukinili LIBOR do leta 2023. Nauk te basni je, da Švicarji skrbijo predvsem, izključno, ter samo za svojo rit. Če je treba, goljufajo tudi na makro nivoju.
To je treba v teh švicarskih posojilnih škandalih jasno povedati. Kdo od bankirjev je šel potrošniške kredite ponujat na podlagi take makroekonomske slike, je itak svojega denarja vreden. Seveda, kot bi rekel moj sodelavec (ekonomist), za nazaj je lahko biti pameten. Za naprej en malček težje.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: bbbbbb2015 ()
tomlin ::
Se v veliki meri strinjam.
Švicarji skrbijo predvsem, izključno, ter samo za svojo rit.
In za koga drugega naj skrbijo najprej, če ne za svoje državljane.
BTW, ne pozabimo, da je v Švici kljub vsemu množica zaposlenih tujcev. EU z "jedrnimi državami" na čelu, pa budali in mašta o zaposlenih migrantih, ki pa so s svojimi velikimi družinami večinoma na nemško-francoskem vlaku zgolj "slepi potniki" brez zaposlitve z ogromno socialno-davkoplačevalsko podporo.
Švicarji skrbijo predvsem, izključno, ter samo za svojo rit.
In za koga drugega naj skrbijo najprej, če ne za svoje državljane.
BTW, ne pozabimo, da je v Švici kljub vsemu množica zaposlenih tujcev. EU z "jedrnimi državami" na čelu, pa budali in mašta o zaposlenih migrantih, ki pa so s svojimi velikimi družinami večinoma na nemško-francoskem vlaku zgolj "slepi potniki" brez zaposlitve z ogromno socialno-davkoplačevalsko podporo.
tomlin ::
@bbbbbb2015 To drži: Švicarska narodna banka je zavestno delala minus, samo da je držala razmerje valutnega para EUR/CHF približno enako.
Nisi pa omenil, da je SNB to počela s privoljenjem in celo na željo in "grožnjo" Evropske centralne banke.
In ta na silo vzpostavljeni tečaj se je moral slej ko prej zrušiti.
Nisi pa omenil, da je SNB to počela s privoljenjem in celo na željo in "grožnjo" Evropske centralne banke.
In ta na silo vzpostavljeni tečaj se je moral slej ko prej zrušiti.
bbbbbb2015 ::
@bbbbbb2015 To drži: Švicarska narodna banka je zavestno delala minus, samo da je držala razmerje valutnega para EUR/CHF približno enako.
Nisi pa omenil, da je SNB to počela s privoljenjem in celo na željo in "grožnjo" Evropske centralne banke.
In ta na silo vzpostavljeni tečaj se je moral slej ko prej zrušiti.
Ahahah, tukaj se dotaknemo moje najljubše ekonomske teme - valute Evro.
Kdo v Sloveniji je odgovoren, da je Slovenija sprejela Evro, je potrebno:
a) spremeniti zakon, da lahko na licu mesta ustrelimo tistega, ki je kriv hudih ekonomskih kiksov
b) iz groba lahko izkopljemo unega Bajuka, ki se je slikal poleg bankomatov z dvajsetakom, ter ga ustrelimo
c) nato lahko Bajuka nazaj zakopljete v grob, lahko ga zakopljete v gnoj ali pa prepustite medvedom, jih je kar dost lačnih
d) aja, ne pozabite zakon o streljanju spremeniti nazaj na nestreljanje
Slovenija N.I.K.O.L.I. ne bi smela sprejti Evra. Slovenija ni ekonomski power-house. In dokler je temu tako, bi morali imeti lastno valuto, da lahko reguliramo neto denarni odliv, depreciacijo in lahko reguliramo konkurenčnost. Slovenija ta hip ni konkurenčna.
Lonsarg ::
bbbbbb2015 je izjavil:
Ahahah, tukaj se dotaknemo moje najljubše ekonomske teme - valute Evro.Slovenija bi komot ob taki inflaciji ki je trenutno izbrala ne-povišanje plač in s tem delala slovenijo bolj konkurenčno itd. (s čimer se jaz niti slučajno ne bi strinjal, Slovenija ima že tako veliko nižje plače od nemčije/Avstrije da moramo konkurečnost delati drugje, ne pa z nižanjem plač).
Kdo v Sloveniji je odgovoren, da je Slovenija sprejela Evro, je potrebno:
a) spremeniti zakon, da lahko na licu mesta ustrelimo tistega, ki je kriv hudih ekonomskih kiksov
b) iz groba lahko izkopljemo unega Bajuka, ki se je slikal poleg bankomatov z dvajsetakom, ter ga ustrelimo
c) nato lahko Bajuka nazaj zakopljete v grob, lahko ga zakopljete v gnoj ali pa prepustite medvedom, jih je kar dost lačnih
d) aja, ne pozabite zakon o streljanju spremeniti nazaj na nestreljanje
Slovenija N.I.K.O.L.I. ne bi smela sprejti Evra. Slovenija ni ekonomski power-house. In dokler je temu tako, bi morali imeti lastno valuto, da lahko reguliramo neto denarni odliv, depreciacijo in lahko reguliramo konkurenčnost. Slovenija ta hip ni konkurenčna.
Da tega ni naredila je odločitev Slovenske politike in tukaj skupna valuta EUR ni kriva popolnoma nič, lahko je zgolj izgovor politike da se znebijo odgovornosti.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Lonsarg ()
IgorCardanof ::
Nekdo je že zgoraj omenil, a bomo imeli enake debate čez 10-15 let za kreditojemalce v trenutnih časih?
Ogromno ljudi je jemalo in še jemlje poceni kredite s "fiksno" obrestno mero. Banke so se za ta primer že zavarovale in lahko v primeru večje inflacije povišajo "fiksno" obrestno mero in ergo, krepko podraži vzet kredit marsikateremu sedaj.
Kako veliko tveganje je, da se zgodi kaj takega in bo kasneje potrebno reševat ljudi, ki so si kupili stanovanja sedaj? Ponujanje dolgoročnih kreditov s fiksno obrestno mero 1.5% zelo težko vidim, da bo teklo, sploh če bomo še nekaj let furali visoko inflacijo.
Ogromno ljudi je jemalo in še jemlje poceni kredite s "fiksno" obrestno mero. Banke so se za ta primer že zavarovale in lahko v primeru večje inflacije povišajo "fiksno" obrestno mero in ergo, krepko podraži vzet kredit marsikateremu sedaj.
Kako veliko tveganje je, da se zgodi kaj takega in bo kasneje potrebno reševat ljudi, ki so si kupili stanovanja sedaj? Ponujanje dolgoročnih kreditov s fiksno obrestno mero 1.5% zelo težko vidim, da bo teklo, sploh če bomo še nekaj let furali visoko inflacijo.
Retail investor, Simp, Crypto analyst, Cardano hejtr
Ne odgovarjam na DM.
Ne odgovarjam na DM.
Lonsarg ::
Banko nič ne stane če je inflacija ali dvig medbančnih obrestnih mer, tako da ni nobenega poslovnega tveganja/razloga, da bi fiksno na obstoječih kreditih povečevale (in tudi že kakih 10 let so taki členi prepovedani). Za vse te poceni fiksne kredite, ki ti jih dajo banke tudi one načeloma dobijo fiksne poceni od centralne banke (ob izdaji kredita se "natiska" denar, banka da le del svojih sredstev, ostalo ima pooblastilo da natiska tebi kot kreditojemalcu).
V teoriji je seveda vedno možen kak interventni zakon na to temo, ampak ker niti banka niti potrošnik pri fiksnih kreditih pri dvigu euroborja ni oškodovan ne bo nobenega pritiska da bi se karkoli sprejemalo v tej smeri.
V teoriji je seveda vedno možen kak interventni zakon na to temo, ampak ker niti banka niti potrošnik pri fiksnih kreditih pri dvigu euroborja ni oškodovan ne bo nobenega pritiska da bi se karkoli sprejemalo v tej smeri.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Lonsarg ()
Invictus ::
IgorCardanof je izjavil:
+Banke so se za ta primer že zavarovale in lahko v primeru večje inflacije povišajo "fiksno" obrestno mero in ergo, krepko podraži vzet kredit marsikateremu sedaj.
To je bilo že na sodišču, ki je razsodilo, da je fiksna obrestna mera res FIKSNA.
Seveda pa lahko banka kar naenkrat zahteva poplačilo glavnice, to možnost vedno ima v pogodbi, kar efektivno pomeni, da ti prekine kredit. Greš takrat pač drugam po kredit, kjer je najugodnejši, in tej banki pokažeš finger...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
TheBlueOne ::
Invictus ::
Vem, da so imele to možnost. Tudi kreditni svetovalec na banki mi je to omenil.
Samo nisva imela pa debate o pogojih, kdaj... Nisem sem pa brat pogodbe, ker je meni to BV. V naslednjih mesecih bom pač odplačal pufe, ki jih imam...
Samo nisva imela pa debate o pogojih, kdaj... Nisem sem pa brat pogodbe, ker je meni to BV. V naslednjih mesecih bom pač odplačal pufe, ki jih imam...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
TheBlueOne ::
Ne vem ce:
Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-2)
20. člen
(odstop dajalca kredita)
(1) Dajalec kredita lahko z enostransko izjavo odstopi od kreditne pogodbe ali zahteva plačilo preostalih plačil pred njihovo zapadlostjo, če je potrošnik v zamudi s plačilom začetnega ali dveh zaporednih plačil.
(2) Pred izjavo o odstopu od kreditne pogodbe dajalec kredita potrošniku na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov določi primeren dodatni rok za plačilo zapadlih obveznosti, ki ne sme biti krajši od 15 dni.
(3) Dajalec kredita lahko odstopi od kreditne pogodbe, če potrošnik ne plača zapadlih obveznosti v dodatnem roku iz prejšnjega odstavka.
(4) Če dajalec kredita zahteva plačilo preostalih plačil pred njihovo zapadlostjo ali z enostransko izjavo odstopi od kreditne pogodbe, se obveznost plačila določi v skladu s prvim odstavkom 22. člena tega zakona.
(5) Potrošnik za zapadle kreditne obveznosti za čas od nastanka zamude do dneva plačila plača dajalcu kredita zamudne obresti, ki ne presegajo višine določene v zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti.
22. člen
(predčasno odplačilo kredita)
(1) Potrošnik lahko kadar koli v celoti ali delno izpolni svoje obveznosti po kreditni pogodbi. V tem primeru je upravičen do zmanjšanja skupnih stroškov kredita v delu, ki ga sestavljajo obresti in stroški preostalega obdobja trajanja pogodbe, tako da se od zneska sedanje vrednosti obveznosti predčasnega plačila (diskontirane) kredita odšteje sedanja vrednost (valorizirana) pogodbenih obresti, vključno z morebitnimi stroški, ki bi tekle od dneva predčasnega plačila do dneva zapadlosti plačila po pogodbi, če so bili pogodbene obresti in stroški za to obdobje že obračunani in zajeti v plačila, ki jih je plačal potrošnik. Dajalec kredita potrošniku na razumljiv način in brezplačno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov predstavi zmanjšanje obresti in drugih stroškov, ki nastanejo s celotnim ali delnim predčasnim odplačilom kredita. Dogovorjena določila o obrestni meri se ne smejo spremeniti v škodo potrošnika.
Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-2)
20. člen
(odstop dajalca kredita)
(1) Dajalec kredita lahko z enostransko izjavo odstopi od kreditne pogodbe ali zahteva plačilo preostalih plačil pred njihovo zapadlostjo, če je potrošnik v zamudi s plačilom začetnega ali dveh zaporednih plačil.
(2) Pred izjavo o odstopu od kreditne pogodbe dajalec kredita potrošniku na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov določi primeren dodatni rok za plačilo zapadlih obveznosti, ki ne sme biti krajši od 15 dni.
(3) Dajalec kredita lahko odstopi od kreditne pogodbe, če potrošnik ne plača zapadlih obveznosti v dodatnem roku iz prejšnjega odstavka.
(4) Če dajalec kredita zahteva plačilo preostalih plačil pred njihovo zapadlostjo ali z enostransko izjavo odstopi od kreditne pogodbe, se obveznost plačila določi v skladu s prvim odstavkom 22. člena tega zakona.
(5) Potrošnik za zapadle kreditne obveznosti za čas od nastanka zamude do dneva plačila plača dajalcu kredita zamudne obresti, ki ne presegajo višine določene v zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti.
22. člen
(predčasno odplačilo kredita)
(1) Potrošnik lahko kadar koli v celoti ali delno izpolni svoje obveznosti po kreditni pogodbi. V tem primeru je upravičen do zmanjšanja skupnih stroškov kredita v delu, ki ga sestavljajo obresti in stroški preostalega obdobja trajanja pogodbe, tako da se od zneska sedanje vrednosti obveznosti predčasnega plačila (diskontirane) kredita odšteje sedanja vrednost (valorizirana) pogodbenih obresti, vključno z morebitnimi stroški, ki bi tekle od dneva predčasnega plačila do dneva zapadlosti plačila po pogodbi, če so bili pogodbene obresti in stroški za to obdobje že obračunani in zajeti v plačila, ki jih je plačal potrošnik. Dajalec kredita potrošniku na razumljiv način in brezplačno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov predstavi zmanjšanje obresti in drugih stroškov, ki nastanejo s celotnim ali delnim predčasnim odplačilom kredita. Dogovorjena določila o obrestni meri se ne smejo spremeniti v škodo potrošnika.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: TheBlueOne ()
bbbbbb2015 ::
TheBlueOne je izjavil:
Seveda pa lahko banka kar naenkrat zahteva poplačilo glavnice, to možnost vedno ima v pogodbi, kar efektivno pomeni, da ti prekine kredit.
Si preprican? To bi nuliralo mozne benifite kreditov s finksnimi obrestnimi merami.
Od kredita, kakšnega koli, ni možno predčasno odstopiti s strani banke, razen ob upravičenih razlogih, npr. neplačilo. To bi bil kaos. Ta odstop od kredita lahko kreditojemalca spravi v insolventnost, oz. mu povzroči veliko škodo (likvidacija kredita, oz. prodaja na dražbi).
Kreditne pogodbe s fiksnimi obrestmi so - s fiksnimi obrestmi. Osebno, če je le mogoče, ne jemljem kreditov s fiksnimi obrestmi. Tudi če EURIBOR eskalira, iz minusa v nekaj recimo plus 3%, banka ponavadi ima dokaj fiksne pribitke. Ne poznam banke, ki bi imela +5% pribitek. Recimo, da bi EURIBOR hudo eskaliral (+5%)m, pa pribitek 5% bi to dalo več kot zamudno obr. mero.
Četudi je EURIBOR +3%, je pribitek bank ponavadi 2%.
TheBlueOne ::
Sicer so casi, ko je Euribor bil visoko pred mojimi kreditnimi casi, ampak kolikor vem ni bilo nekih odpustkov. Kdo pa je po tvoje pokril razliko med EURIBOR in kar so terjale banke?
Ce se prav spomnem je bil tudi moj kredit, ki ni imel fiksne OM tocno "obresti banke + Euribor". So vsako spremembo racunali do druge decimalke natancno.
Trenutno pa imas ponudbe v stilu 0.7% vezano na euribor ali pa fiksne recimo 1.2%. Tu za moj okus prakticno moras vzeti fiksne.
Ce se prav spomnem je bil tudi moj kredit, ki ni imel fiksne OM tocno "obresti banke + Euribor". So vsako spremembo racunali do druge decimalke natancno.
Trenutno pa imas ponudbe v stilu 0.7% vezano na euribor ali pa fiksne recimo 1.2%. Tu za moj okus prakticno moras vzeti fiksne.
Lonsarg ::
V casu visokega euribora so bili variabilni 6%, fiksni krediti pa 8%. Je pa res da je tako absurdno stanje vztrajalo zgolj kako leto in si nato lahko reprogramiral na nizje (oziroma takrat si itak vzel variabilnega in je cez eno leto avtomatsko ratal ze precej nizji).
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Lonsarg ()
Unilseptij ::
Vsekakor podoben nateg kot s krediti v frankih caka tudi kreditojemalce v evrih, ko se bodo banke odlocile, da bo EURIBOR postal 7% in vec, plus standardni pribitek nekje med 2 in 5%. To bo potem nova veselica in spet bodo nekateri razlagali, da so si ljudje sami krivi in naj placajo, ce so podpisali pogodbo... ker samo tisti, ki imajo fiksno OM so dejansko pravilno ovrednotili tveganja, ostali so samo iskali poceni bliznjice in so samo spekulanti, ki si zasluzijo, kar jim gre.
TheBlueOne ::
Niti ne, ker bi skoraj sigurno vzporedno rastle place. Ce vzemas v drugi valuti je valutno tveganje dosti bolj izrazito. Primerjas cisto razlicne zadeve.
poweroff ::
Unilseptij je izjavil:
Vsekakor podoben nateg kot s krediti v frankih caka tudi kreditojemalce v evrih, ko se bodo banke odlocile, da bo EURIBOR postal 7% in vec, plus standardni pribitek nekje med 2 in 5%. To bo potem nova veselica in spet bodo nekateri razlagali, da so si ljudje sami krivi in naj placajo, ce so podpisali pogodbo... ker samo tisti, ki imajo fiksno OM so dejansko pravilno ovrednotili tveganja, ostali so samo iskali poceni bliznjice in so samo spekulanti, ki si zasluzijo, kar jim gre.
Ne, to pa ne.
Treba je izhajati iz predpostavke, da so ljudje nesposobni - da gre v bistvu za otroke.
Otroci seveda ne morejo sami podpisati pogodbe. Podpiše jo mamica. Če jo pa otrok podpiše in se zafrkne, bo pa mamica hitro vskočila in obrisala nosek.
Po drugi strani bi pa tak otroček rad sam žural ponoči, mamici ne bi pokrival stroškov bivanja v njenem domu, skratka - manj mamice, oziroma vitka mama država.
Razen, ko grdi grdi svet otročku naredi kakšno grdobijo. Potem pa hitro klical mamico, da pomaga.
Po drugi strani pa, če podjetja to počnejo, zakaj ne bi še običajni ljudje?
sudo poweroff
Unilseptij ::
Hehe, place bodo rasle, ta je pa dobra... In ja, otroci pac radi zuramo ponoci... ne razumem, zakaj je to tako slabo in zakaj bi naj zato placevali bankirjem za njihove natege ali v najboljsem primeru zmote.
TheBlueOne ::
Unilseptij je izjavil:
Hehe, place bodo rasle, ta je pa dobra... In ja, otroci pac radi zuramo ponoci... ne razumem, zakaj je to tako slabo in zakaj bi naj zato placevali bankirjem za njihove natege ali v najboljsem primeru zmote.
Kdo placuje bankirjem? Kje pri kreditih v frankih pa naj bi se bailalo banke?
Kaj okoli teh zadev pa razumes? Poznas kolikortoliko v detajl zakaj se gre? Prebral kaksno odlocitev sodisca? Se pogovarjal s kaksnim strokovnjakom?
kriptobog ::
Unilseptij je izjavil:
Vsekakor podoben nateg kot s krediti v frankih caka tudi kreditojemalce v evrih, ko se bodo banke odlocile, da bo EURIBOR postal 7% in vec, plus standardni pribitek nekje med 2 in 5%. To bo potem nova veselica in spet bodo nekateri razlagali, da so si ljudje sami krivi in naj placajo, ce so podpisali pogodbo... ker samo tisti, ki imajo fiksno OM so dejansko pravilno ovrednotili tveganja, ostali so samo iskali poceni bliznjice in so samo spekulanti, ki si zasluzijo, kar jim gre.
Ja kdo drug je pa kriv? Banka ker ponuja kredit po takih pogojih? In to v casu ko povsod po medijih beremo kako poceni so krediti in kako je bolje vzeti fiksno?
IgorCardanof ::
Krive bodo banke oz. tisti, ki je "zavajal" s fiksno obrestno mero.
Retail investor, Simp, Crypto analyst, Cardano hejtr
Ne odgovarjam na DM.
Ne odgovarjam na DM.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: IgorCardanof ()
pirat ::
Hm... a je vsem sodelujočim v debati jasno katera obrestna mera je vir tveganja za prihodnost: fiksna ali variabilna?
Nisem namreč ravno prepričan ...
Nisem namreč ravno prepričan ...
IgorCardanof ::
Hm... a je vsem sodelujočim v debati jasno katera obrestna mera je vir tveganja za prihodnost: fiksna ali variabilna?
Nisem namreč ravno prepričan ...
Torej meniš da obljuba, da imaš fiksno obrestno mero, ki ti jo nato konkretno dvignejo zaradi izjemnih razmer, da to ne bo vodilo do problema?
Variabilne pa tako ali tako v teh negotovih časih noben ne jemlje, upam.
Retail investor, Simp, Crypto analyst, Cardano hejtr
Ne odgovarjam na DM.
Ne odgovarjam na DM.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: IgorCardanof ()
pirat ::
Takšna klavzula v kreditnih pogodbah ne obstaja. Tudi nobena banka ne bo zaradi 'izjemnih razmer' dvignila pribitka.
Bo pa odpovedala pogodbo ce bos zamujal, bo obracunala stroske opominov, zamudne obresti, stroske izvrsb, itd...
Bo pa odpovedala pogodbo ce bos zamujal, bo obracunala stroske opominov, zamudne obresti, stroske izvrsb, itd...
Invictus ::
Bomo videli kaj se bo zgodilo s fiksnimi obrestnimi merami.
Ampak se ni za bat, ker Evropi ustreza nizek EURIBOR. Pumpanje denarja, press...
Ampak se ni za bat, ker Evropi ustreza nizek EURIBOR. Pumpanje denarja, press...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
Unilseptij ::
Zakaj ne bi jemali variabilnih obrestnih mer... saj banke pravijo, da je tveganje majhno in tako naprej. Ne smemo pozabiti, da banka vedno opravi presojo kreditne sposobnosti kreditojemalca in da so te presoje in interni risk assessment tako za frank kot zdaj za variabilni EURIBOR pac pokazale, da bo kreditojemalec kredit lahko odplacal. Ce se zaradi okoliscin, ki so izven kontrole kreditojemalca, izkaze, da le-ta ni vec kreditno sposoben, potem je to problem tako banke kot kreditojemalca, ne glede na to, kaj je kdo podpisal. Banke so namrec tukaj dobro poucena stranka, ki pozna oz. mora poznati in celo lahko vpliva na pogoje, ki dolocajo visino kredita oz. mesecne anuitete (recimo kupuje franke, da tecaj potem raste, dogovori zvisanje EURIBOR-ja, ki ga dolocajo banke same!!!), torej morajo tudi prevzeti svoj delez rizika.
Ze po obligacijskem zakoniku obstajajo pojmi kot so neposteni pogodbeni pogoji, nezmoznost izpolnitve zaradi visje sile, itd.... to je nekaj, kar je pac normalno, da se preprecijo masovni nategi.
in ja... kadar se banka "zmoti" v lastno skodo oz. v prid kreditojemalca (ce je frank padal recimo), to ni noben argument, ker banka in kreditojemalec nista enakopravni stranki, ker ne razpolagata z enakimi informacijami in moznostmi ocene rizika.
Ze po obligacijskem zakoniku obstajajo pojmi kot so neposteni pogodbeni pogoji, nezmoznost izpolnitve zaradi visje sile, itd.... to je nekaj, kar je pac normalno, da se preprecijo masovni nategi.
in ja... kadar se banka "zmoti" v lastno skodo oz. v prid kreditojemalca (ce je frank padal recimo), to ni noben argument, ker banka in kreditojemalec nista enakopravni stranki, ker ne razpolagata z enakimi informacijami in moznostmi ocene rizika.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Unilseptij ()
tomlin ::
Če bo zakon obveljal, se bom zelo verjetno jaz spustil v pravdanje zaradi precej višje plačanih obresti za kredit iz 2006, ki sem ga imel v evrih napram kreditojemalcem v "švicarjih". Mislim RESNO!
To je to. Predlog je nepravičen do ostalih potrošnikov, ki so imeli kredite v evrih in so plačevali višje obrestne mere. "Ne ponuja rešitev za morebitne krivice, ampak ustvarja nove, še hujše," je dejala Župec Kranjčeva. V Novi KBM so uspešno zaprli 92 odstotkov takšnih kreditov, ostalo je manj kot 900 pogodb, je navedla in zatrdila: "Banka ni imela koristi zaradi spremembe tečaja.
https://www.24ur.com/novice/gospodarstv...
To je to. Predlog je nepravičen do ostalih potrošnikov, ki so imeli kredite v evrih in so plačevali višje obrestne mere. "Ne ponuja rešitev za morebitne krivice, ampak ustvarja nove, še hujše," je dejala Župec Kranjčeva. V Novi KBM so uspešno zaprli 92 odstotkov takšnih kreditov, ostalo je manj kot 900 pogodb, je navedla in zatrdila: "Banka ni imela koristi zaradi spremembe tečaja.
https://www.24ur.com/novice/gospodarstv...
LukiYo ::
Če bo zakon obveljal, se bom zelo verjetno jaz spustil v pravdanje zaradi precej višje plačanih obresti za kredit iz 2006, ki sem ga imel v evrih napram kreditojemalcem v "švicarjih". Mislim RESNO!
To je to. Predlog je nepravičen do ostalih potrošnikov, ki so imeli kredite v evrih in so plačevali višje obrestne mere. "Ne ponuja rešitev za morebitne krivice, ampak ustvarja nove, še hujše," je dejala Župec Kranjčeva. V Novi KBM so uspešno zaprli 92 odstotkov takšnih kreditov, ostalo je manj kot 900 pogodb, je navedla in zatrdila: "Banka ni imela koristi zaradi spremembe tečaja.
https://www.24ur.com/novice/gospodarstv...
Ti se zavedaš, da je tu govora o kreditih, ki so iz 100k poskočili na 200k? Kako je to primerljivo s tvojimi obrestmi? Koliko je te razlike vse skupaj? Skratka, ker ti ne bi pokasiral nekaj drobiža nazaj (v primerjavi s temi primeri), naj drugemu krava crkne oziroma iz stanovanja vržejo.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: LukiYo ()
Unilseptij ::
No, glavni point je, da se v evrih ni spremenilo nic... kredit je tak, kot je bil dogovorjen. Pri frankih pa so odstopanja od zacetno dogovorjenega zneska postala nevzdrzna.
LukiYo ::
In kolikor vem, ti ljudje ne bi dobili cele razlike nazaj, ampak bi se tveganje razporedilo med obema stranema. Torej bi ti v CHF še vedno veliko več plačali od vas v EUR, ki jokate v tej temi.
blink ::
Unilseptij je izjavil:
No, glavni point je, da se v evrih ni spremenilo nic... kredit je tak, kot je bil dogovorjen. Pri frankih pa so odstopanja od zacetno dogovorjenega zneska postala nevzdrzna.
Zakaj preracunavanje v EUR? Sposojeni so bili CHF. Ker potem se gremo lahko tudi preracunavanje v 1m2 nepremicnine v letu 2007 in v 2022 in dvomim da je nastal minus v tem casu kljub krepitvi CHF napram EUR.
V glavnem, varcevalci v CHF bi radi asimetricnost:
Ce gre EURCHF gor -> odlicno, ful smo pametni, kredit se bo sam odplacal!
Ce gre EURCHF dol -> prekleta banka, kje je zascita potrosnikov, goljufija, prasci, zavedeni smo bili!
I tata bi sine.
LukiYo ::
Verjetno ste komaj preživeli zaradi razlike v obrestih oziroma kolk je te "izgube" proti švicarjem, je kdo izračunal?
Pa tudi ko boste izračunali tisto razliko v obrestih, boste še vedno krepko v plusu proti tistim v švicarjih, zato si raje prišparajte živce zarad nevoščljivosti.
Pa tudi ko boste izračunali tisto razliko v obrestih, boste še vedno krepko v plusu proti tistim v švicarjih, zato si raje prišparajte živce zarad nevoščljivosti.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: LukiYo ()
Unilseptij ::
Unilseptij je izjavil:
No, glavni point je, da se v evrih ni spremenilo nic... kredit je tak, kot je bil dogovorjen. Pri frankih pa so odstopanja od zacetno dogovorjenega zneska postala nevzdrzna.
Zakaj preracunavanje v EUR? Sposojeni so bili CHF. Ker potem se gremo lahko tudi preracunavanje v 1m2 nepremicnine v letu 2007 in v 2022 in dvomim da je nastal minus v tem casu kljub krepitvi CHF napram EUR.
V glavnem, varcevalci v CHF bi radi asimetricnost:
Ce gre EURCHF gor -> odlicno, ful smo pametni, kredit se bo sam odplacal!
Ce gre EURCHF dol -> prekleta banka, kje je zascita potrosnikov, goljufija, prasci, zavedeni smo bili!
I tata bi sine.
Pa kaj je narobe z zgornjo logiko. Zakaj je tako razmišljanje tako zaničevano. Ali ni to normalno pričakovanje nekega povprečnega Janeza, ki je pač hotel samo kupiti stanovanje in drugače kredita ni dobil. Že dejstvo, da je sploh obstajala taka asimetrija pri kreditih v CHF in kreditih v EUR, kaže na to, da je nekaj bilo sistematično narobe z oceno tveganj. Kako sem lahko kreditno sposoben za 70 kEUR v evrih in 100kEUR v frankih, take so bile dejanske razlike za 20+ let? Oboje je denar, vsi smo v Evropi, nobene vojne ali česa podobnega ni bilo...
Jaz bi še razumel, da se bunijo tisti, ki sploh nimajo nobenih kreditov, da se pa zdaj tisti v EUR pritožujejo, čeprav jih bo čez nekaj let preko rasti EURIBOR-ja udarila ista težava, oziroma če smo pošteni, še zmeraj manjša (frank je zanihal do 20% in več napram EUR), tega pa ne razumem.
tomlin ::
Pravzaprav vlada glede Zakona za ureditev problematike posojil v frankih velika zmeda. Kakšno sliko naj si ustvari povprečen državljan, volivec, ko gleda, bere in posluša to kolobocijo.
Državni zbor je sprejel zakon z veliko podporo 52 poslancev.
Mediji navajajo: "Z zakonom so soglašali v poslanskih skupinah SDS, SNS, Levica in SD ter del poslancev v poslanskih skupinah NSi, DeSUS, LMŠ." in tudi:
"Zakonu sta nasprotovali vlada in banke".
Iščem stališče vlade na njenih spletnih straneh, ga ne najdem.
Nadalje: "Kovšca očitke bank zavrača. Očitke bank, da je zakon škodljiv, zaradi retroaktivnosti neustaven, ekonomsko in socialno neupravičen, operativno neizvedljiv in da ogroža finančno stabilnost bančnega sistema, je predsednik državnega sveta Alojz Kovšca v torkovi obravnavi predloga v DZ zavrnil."
Težko si slehernik ustvari kakršnokoli mnenje in to tik pred volitvami, žalostno!
Državni zbor je sprejel zakon z veliko podporo 52 poslancev.
Mediji navajajo: "Z zakonom so soglašali v poslanskih skupinah SDS, SNS, Levica in SD ter del poslancev v poslanskih skupinah NSi, DeSUS, LMŠ." in tudi:
"Zakonu sta nasprotovali vlada in banke".
Iščem stališče vlade na njenih spletnih straneh, ga ne najdem.
Nadalje: "Kovšca očitke bank zavrača. Očitke bank, da je zakon škodljiv, zaradi retroaktivnosti neustaven, ekonomsko in socialno neupravičen, operativno neizvedljiv in da ogroža finančno stabilnost bančnega sistema, je predsednik državnega sveta Alojz Kovšca v torkovi obravnavi predloga v DZ zavrnil."
Težko si slehernik ustvari kakršnokoli mnenje in to tik pred volitvami, žalostno!
tomlin ::
Kako se že to imenuje "v poslanskih skupinah SDS, SNS, Levica in SD", menda "nenačelna koalicija"
LukiYo ::
Joj, pa ravno pred volitvami se politika ukvarja s to (zate) precej težko temo. Če prav razumem, boš primoran sedaj, kot volilec kaznovati stranke, ker pomagajo tem ljudem. Ker kaj pa tvoje obresti iz leta 2006? A nate se pa nihče ne spomni, da bi ustanovil društvo za bolečine od obresti evrskega kredita. To je tista prava stiska, ne pa 50k minusa oziroma prodana stanovanja od teh frankovcev. In to krivico boš, če prav razumem, odpravil s svojo vzporedno pravdo. Zanimiv način razmišljanja...kdo bi razumel.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Vzeti stanovanjski kredit s fiksno ali spremenljivo obrestno mero? (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Loža | 72204 (18552) | Lonsarg |
| » | Euronet bankomati, očitno prihajajo k nam :( (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Loža | 26832 (15842) | CyberPunk |
| » | Kredit vezan na švicarske franke (strani: 1 2 3 4 … 31 32 33 34 )Oddelek: Loža | 257183 (144335) | perci |
| » | Kredit za stanovanje (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 18142 (15678) | 3p |
| » | prenos stanovanjskega kredita iz CHF v EUROddelek: Loža | 7767 (3744) | samotest |