Forum » Na cesti » Modernizacija železniškega potniškega prometa
Modernizacija železniškega potniškega prometa
dronyx ::
Ne vem sicer če je tale forum primeren, ker tole tehnično ne sodi pod Na cesti, ampak Na železnici, je pa še najbližje.
Tule ideja za modernizacijo železniškega potniškega prometa. Ali je to kdo na svetu že realiziral, ne vem. Elon Musk mi še ni odgovoril, če bi šel z mano v joint venture. On ima ogromno denarja, s katerim ne ve kam bi, jaz pa ideje in skoraj nič denarja. Ne vem pa če so Slovenske železnice pravi naslov za tak pilotni projekt. Po moje kakor hitro jim omeniš, da sindikalni zaupniki ne bi bili več potrebni, se takoj ohladijo in ti začnejo razlagat, zakaj so za spremembe na železnici potrebna stoletja.
Tule ideja za modernizacijo železniškega potniškega prometa. Ali je to kdo na svetu že realiziral, ne vem. Elon Musk mi še ni odgovoril, če bi šel z mano v joint venture. On ima ogromno denarja, s katerim ne ve kam bi, jaz pa ideje in skoraj nič denarja. Ne vem pa če so Slovenske železnice pravi naslov za tak pilotni projekt. Po moje kakor hitro jim omeniš, da sindikalni zaupniki ne bi bili več potrebni, se takoj ohladijo in ti začnejo razlagat, zakaj so za spremembe na železnici potrebna stoletja.
dronyx ::
To je v bistvu še vedno samo letalo, ki leti nizko nad zemljo. To ni primerno za krajše razdalje, poleg tega pa na tako nizki višini vsak močnejši sunek vetra ali nenadna nevihta lahko pomeni zelo hitro, zelo velike težave. Potniška letala letijo visoko ne samo da se izognejo vremenskim pojavom, ki so značilni za nižjo nadmorsko višino, ampak tudi zaradi prihrankov goriva. Pri vsaki ideji imaš na koncu finančni izračun, kaj se splača in kaj ne.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: dronyx ()
dronyx ::
TheBlueOne je izjavil:
V duhu tega koncepta modernizacije so samovozeci taksiji.
Ja, delajo tudi že na samovozečih mini avtobusih, ampak kot rečeno ima železnica veliko prednost, da se jo da mnogo lažje in učinkoviteje upravljati, kot pa cestni promet. Jaz sem tudi zmerno skeptičen do teh samovozečih avtomobilov. Trenutno namreč razvoj gre v smeri, da se vozi po cestah, kot so sedaj in da senzorika in AI nadomešča človeka. To po moje v praksi ne bo vedno in povsod delovalo. Na cesti imaš lahko gosto meglo, ko semafor vidiš šele na razdalji par metrov, pa še to lahko zamenjaš rdečo luč za kaj drugega. Potem imaš še čuda drugih vremenskih neprilik, kot je sneg, ko se cesta skoraj ne vidi, pa razne nepredvidljive situacije, ko ljudje napačno odreagiramo, kaj šele neka AI, ki bo prvič naletela na tak problem. S tega vidika jaz vidim veliko prednost na železnici. Samovozeči avti bodo verjetno delovali drugače in se bodo za orientacijo v prostoru bolj zanašali na zelo natančen pozicionirni sistem, navodila za vožnjo pa bodo dobili iz kakšnega centralnega sistema za upravljanje, ne da bodo s kamerami gledali semaforje in table za omejitve. Ampak takrat bomo verjetno ljudje vozili samo še po kakšnih dirkališčih, ker bomo za tak sistem samo prevelika motnja na cesti.
In takrat bodo verjetno že vsi ljudje tudi čipirani.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: dronyx ()
nejcek74 ::
Ne vem sicer če je tale forum primeren, ker tole tehnično ne sodi pod Na cesti, ampak Na železnici, je pa še najbližje...
Kaj ce bi namesto linkanja svojega bloga tu v parih stavkih navedel svoje ideje?
Zakaj v svojih tekstih tako rad omenjas, kako naj ti nekdo placa provizijo ali pa da te naj Musk najame? Ce zelis sluzit s svojimi idejami, jih poizkusi prodat, ne pa upat na sreco.
Ko berem tekst na tvojem blogu, se mi postavlja kar nekaj vprašanj:
- ali si ze bil kdaj izven Slovenije, v velemestih ali velikih urbaniziranih območjih z delujočim javnim prometom?
- zakaj baterije, ce so proge ze elektrificirane?
- avtomatizem brez sprevodnikov in ponekod tudi brez strojevodij je ze khm, khm, zelo dolgo
- kakšen problem sploh resujes? v svetu obstaja ogromno uspešno delujočih sistemov železniškega prometa. Ce ze pises o necem, zakaj si ne vzames par dni, pa si vsaj malo razjasniš stanje?
Sistemi delujejo precej dobro ze sedaj, brez potrebe po dinamičnem prilagajanju odhoda. Imas cel kup raziskav na to temo, ki povejo da je najbolj pomembna zadeva pri javnem prevozu zanesljivost. Kaj ti pomaga dinamični sistem, kjer bos sam na postaji čakal 30 minut da se ti nekdo pridruži? Ze sedaj pa se tako kompozicije kot casi prilagajo (v okvirih sistemov)
Glavni problem javnega prevoza je zadostna masa uporabnikov, da jo dobis je potrebna samo odločitev, in potem politična volja da se jo izpelje.
dronyx ::
Ko berem tekst na tvojem blogu, se mi postavlja kar nekaj vprašanj:
- ali si ze bil kdaj izven Slovenije, v velemestih ali velikih urbaniziranih območjih z delujočim javnim prometom?
- zakaj baterije, ce so proge ze elektrificirane?
- avtomatizem brez sprevodnikov in ponekod tudi brez strojevodij je ze khm, khm, zelo dolgo
- kakšen problem sploh resujes? v svetu obstaja ogromno uspešno delujočih sistemov železniškega prometa. Ce ze pises o necem, zakaj si ne vzames par dni, pa si vsaj malo razjasniš stanje?
Sistemi delujejo precej dobro ze sedaj, brez potrebe po dinamičnem prilagajanju odhoda. Imas cel kup raziskav na to temo, ki povejo da je najbolj pomembna zadeva pri javnem prevozu zanesljivost. Kaj ti pomaga dinamični sistem, kjer bos sam na postaji čakal 30 minut da se ti nekdo pridruži? Ze sedaj pa se tako kompozicije kot casi prilagajo (v okvirih sistemov)
Glavni problem javnega prevoza je zadostna masa uporabnikov, da jo dobis je potrebna samo odločitev, in potem politična volja da se jo izpelje.
Nisem veliko hodil po svetu, sem pa že bil kje in nisem bil preveč navdušen nad javnim prevozom. Večinoma čakanje, gužva...Proge so resda elektrificirane, ampak to so obstoječe proge. Če želiš potegniti progo še kam pa na tak način odpade strošek elektrifikacije. Pa morda je tudi lažje narediti hitre vlake, če niso priključeni na žice nad železnico. Kakšen problem rešujem? Problem potniškega prometa, kjer bi dobil hkrati prilagodljivost klasičnega prometa na cesti in zanesljivost ter predvidljivost železniškega prometa. In nič ne bi čakal 30 minut. Sem napisal, da bi bil cilj takega sistema največ 10 minut čakanja. Za to bi moral biti sistem pač ustrezno načrtovan. Za redne potnike pa bi po telefonu dobil točno uro in minuto kdaj tvoj vlak pripelje, tako da tudi tistih 10 minut čakanja lahko skrajšaš na minuto.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: dronyx ()
bambam20 ::
Pri nas ni v interesu, da bi se železniški promet moderniziral. Pa tudi ljudje se nočejo vozit z vlaki. Bolje vsak sam v avtu in dolge kolone. To je slovenska realnost. Skozi ljubljano v popoldanskih urah ne moreš več normalno, ne da stojiš v dolgi koloni.
nejcek74 ::
Sem napisal, da bi bil cilj takega sistema največ 10 minut čakanja. Za to bi moral biti sistem pač ustrezno načrtovan. Za redne potnike pa bi po telefonu dobil točno uro in minuto kdaj tvoj vlak pripelje, tako da tudi tistih 10 minut čakanja lahko skrajšaš na minuto.
Sistem čakanja 10-15 minut imaš ze sedaj v ogromno sistemih javnega (železniškega) prevoza. Ze sedaj imam prihode in odhode na telefonu (lahko jih kombiniram tudi z alarmom in obvestili), karte mi sploh ni treba kupit, samo poslajdam v aplikaciji start potovanja in ko zaključim slajdam v levo. Na koncu dneva mi sistem zaračuna najcenejšo mozno karto za ta dan glede na prevoze, ki sem jih opravil. Ti prilagam link do Švicarske aplikacije. Lahko si naložiš tudi njihovo aplikacijo (sbb), ki kombinira ves javni prevoz v Švici, lahko si nastaviš alarme etc. Rangiranje prevoznih sredstev: vlak - cestna zeleznica - tramvaj - bus - minibus ze obstaja, in je kakršen je, zaradi ekonomije, opravlja pa točno tisto kar ti opisuješ. Sistem deluje tam kjer se je družba odločila da deluje. Problem ni tehnične narava, ampak je družbeno ekonomski.
Res bi ti priporočam, da ce zeliš vsaj malo resno pisat o določeni temi, si preberi kaj ze obstaja. Napredek se gradi na ramenih onih pred nami, ce bi vsakič vse odkrivali na novo, bi ze davno izumrli.
TheBlueOne ::
TheBlueOne je izjavil:
V duhu tega koncepta modernizacije so samovozeci taksiji.
Ja, delajo tudi že na samovozečih mini avtobusih, ampak kot rečeno ima železnica veliko prednost, da se jo da mnogo lažje in učinkoviteje upravljati, kot pa cestni promet.
Ampak ni niti priblizno tako prakticna.
dronyx ::
@nejcek74: Razumem kaj želiš povedat in super, če v Švici res vse to že obstaja. Mogoče bom šel enkrat pogledat, kako jim to deluje. Mi je šlo pa na smeh, ko sem gledal na avstrijskih železnicah sprevodnike, ki hodijo okrog z nekimi tabličnimi računalniki in skenirajo neke natisnjene karte velikosti A4. Sicer pa tako kot v Švici tudi pri njih vožnja z vlakom po lepi pokrajini, kar imaš pa nenazadnje tudi tu. In imeli so že dvonadstropne vlake, ki sedaj menda prihajajo tudi k nam.
bambam20 ::
Eno stvar lahko pohvalim pri naših železnicah, da jim odlično deluje nakup karte preko spleta.
feryz ::
A to je treba hvaliti? Pa že. Če si z glavo v prejšnjem stoletju.
Me prav zanima, kako bo politična bagra udejanila nakup elektronskih vinjet. To bo tudi zanimivo videti.
Za info, ko se pelješ proti Češki in se odločiš, da rabiš vinjeto, ti vzame manj kot minuto, da jo tudi imaš. Malo potipkaš in je. Brez ustavljanja ali česarkoli.
Me prav zanima, kako bo politična bagra udejanila nakup elektronskih vinjet. To bo tudi zanimivo videti.
Za info, ko se pelješ proti Češki in se odločiš, da rabiš vinjeto, ti vzame manj kot minuto, da jo tudi imaš. Malo potipkaš in je. Brez ustavljanja ali česarkoli.
dronyx ::
Eno stvar lahko pohvalim pri naših železnicah, da jim odlično deluje nakup karte preko spleta.
Meni je pa smešno, da moram vsakič sprevodniku na terminal prislonit mojo mesečno karto. To je kot v filmu Ko to tamo peva. Karte na pregled...Se to res ne bi dalo kako tehnično rešit z rfid ali čem podobnim, da ti ni to treba vsakič iskat po denarnici?
xx23 ::
V Angliji je tako, da brez karte sploh ne moreš na peron. Mašina ti odpre vratca, če maš karto. Na samem vlaku ti potem sprevodnik pregleda karto v 10% voženj po mojih izkušnjah.
Pa hitrost vlakov na dolgih razdaljah je 210 km/h, kar je glavna prednost glede na SLO.
Pa hitrost vlakov na dolgih razdaljah je 210 km/h, kar je glavna prednost glede na SLO.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: xx23 ()
dronyx ::
Druga možnost je, da kart nihče ne gleda, razen ko pošljejo kontrole in so potem tako visoke kazni, da se ti ne splača goljufat. Podobno kot če te dobijo brez vinjete na avtocesti. So pa ti naši sprevodniki na vlakih tudi hkrati prodajalci kart, ker marsikje več nimajo čakalnic s prodajalci. Ne vem pa če je SŽ kje že postavila kakšne avtomate za nakup kart. Vsaj po teh manjših postajah jaz tega nisem nikjer opazil.
bambam20 ::
Phantomeye ::
Eno stvar lahko pohvalim pri naših železnicah, da jim odlično deluje nakup karte preko spleta.
Meni je pa smešno, da moram vsakič sprevodniku na terminal prislonit mojo mesečno karto. To je kot v filmu Ko to tamo peva. Karte na pregled...Se to res ne bi dalo kako tehnično rešit z rfid ali čem podobnim, da ti ni to treba vsakič iskat po denarnici?
I mean... sej karte kinda so RDIF... (nfc). Za večji doseg je pa problematično... kako veš komu si skeniral karto in komu ne...
Lahko bi pa uvedli plačevanje s telefonom prek NFC, ne da se model matra s slikanjem QR kode. Čeprav je učinkovito, spet ne toliko. Sploh na samem začetku uvedbe teh kod. So pomoje s software-om rešili.
Druga možnost je, da kart nihče ne gleda, razen ko pošljejo kontrole in so potem tako visoke kazni, da se ti ne splača goljufat. Podobno kot če te dobijo brez vinjete na avtocesti. So pa ti naši sprevodniki na vlakih tudi hkrati prodajalci kart, ker marsikje več nimajo čakalnic s prodajalci. Ne vem pa če je SŽ kje že postavila kakšne avtomate za nakup kart. Vsaj po teh manjših postajah jaz tega nisem nikjer opazil.
Ma... dobri....
Namesto, da bi slo železnice oglaševale, da dobiš na prodajnih mestih karto ceneje, oglašujejo kot "če ne boš kupil karte na prodajalni, ampak na vlaku, boš plačal kazen - dodatek".
Eni potniki si ne moremo privoščit še it po karto, če se zaradi povezav znajdeš na postaji 2 minuti pred vlakom. Čisti nateg. IMO.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Phantomeye ()
trancer01 ::
Ko berem tekst na tvojem blogu, se mi postavlja kar nekaj vprašanj:
Proge so resda elektrificirane, ampak to so obstoječe proge. Če želiš potegniti progo še kam pa na tak način odpade strošek elektrifikacije. Pa morda je tudi lažje narediti hitre vlake, če niso priključeni na žice nad železnico.
Baterije so POVSEM neprimerne kot nadomestilo elektrifikacije, saj je nje strošek zanemarljiv v primerjavi s polnilno infrastrukturo in ceno baterij. Hitrih vlakov na baterije pa ni in jih najbrž še zelo dolgo ne bo, saj bi se baterije pri visoki hitrosti izpraznile še preden bi vlak pripeljal do naslednje polnilne postaje. Zaradi pogostih polnjenj z visokimi tokovi bi bila tudi življenjska doba baterij razmeroma kratka. Če vlak ni priključen na žice nad železnico, ni zaradi tega popolnoma nič popolnoma hitrejši.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: trancer01 ()
dronyx ::
Baterije so POVSEM neprimerne kot nadomestilo elektrifikacije, saj je nje strošek zanemarljiv v primerjavi s polnilno infrastrukturo in ceno baterij. Hitrih vlakov na baterije pa ni in jih najbrž še zelo dolgo ne bo, saj bi se baterije pri visoki hitrosti izpraznile še preden bi vlak pripeljal do naslednje polnilne postaje. Zaradi pogostih polnjenj z visokimi tokovi bi bila tudi življenjska doba baterij razmeroma kratka. Če vlak ni priključen na žice nad železnico, ni zaradi tega popolnoma nič popolnoma hitrejši.
Tehnologija baterij se naglo razvija in verjetno to, kar poznamo danes, ni najbolje, kar se da. Boš videl čez 10 let, kaj bodo zmogle baterije. Nenazadnje, če delajo na avtobusih in tovornjakih na električni pogon z baterijami se lahko ista tehnologija uporabi pri vlaku. Saj ni nič bistveno drugače, le da je na tirih. Poleg tega je tudi za električne avtomobile znano, da bistveno hitreje pospešujejo kot navadni avtomobili na bencin. Ampak dobro, to je posledica uporabe električnih motorjev, ne baterij. Tudi sama recimo temu "celična" zasnova takega sistema prevoza z manjšimi vlaki, ki se prilagaja dejanskemu številu potnikov, je nasprotje od tega, kar železnica dela danes, ko naokrog prevaža lahko tudi napol prazne vlake. Tudi recimo pri avtu večinoma ljudje prevažajo naokrog bistvo večjo težo, kot bi večinoma potrebovali, ker se vozi eden v avtu za štiri ali še več. Morda bi kdo lahko izračunal, koliko se zaradi tega na svetu v enem letu porabi več goriva, kot bi bilo nujno potrebno.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: dronyx ()
dronyx ::
Gagatronix je izjavil:
> Boš videl čez 10 let, kaj bodo zmogle baterije.
To poslusamo vsakih 10 let.
Saj pri elektronskih vezjih so na začetku skeptiki tudi to trdili, pa poglej kakšna so bila elektronska vezja leta 1960 in kakšna so leta 2021. Je pa res minilo vmes 60 let. Ampak to je samo 6 * 10 let.
feryz ::
Boljša primerjava je, kakšna so bila pred desetimi leti in kakšna so danes.
Tu pa nekako ne gre.
Tu pa nekako ne gre.
techfreak :) ::
Druga možnost je, da kart nihče ne gleda, razen ko pošljejo kontrole in so potem tako visoke kazni, da se ti ne splača goljufat.Domnevam, da je en razlog preverjanja mesecnih kart v tem, da dobijo podatke o stevilu potnikov na posameznem vlaku, ter tako prilagajajo velikost vlaka za dolocen termin/progo.
So pa ti naši sprevodniki na vlakih tudi hkrati prodajalci kartCe se ne motim, se vedno ne sprejemajo bancnih kartic. Kar si je precej tezko predstavljati v danasnjih casih.
Invictus ::
A to je treba hvaliti? Pa že. Če si z glavo v prejšnjem stoletju.
Me prav zanima, kako bo politična bagra udejanila nakup elektronskih vinjet. To bo tudi zanimivo videti.
Za info, ko se pelješ proti Češki in se odločiš, da rabiš vinjeto, ti vzame manj kot minuto, da jo tudi imaš. Malo potipkaš in je. Brez ustavljanja ali česarkoli.
1. april...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
perci ::
Taka množica vlakov bi zahtevala bistveno razširitev infrastrukture, kjer bi se lahko izogibali eden drugemu. Poleg tega je majhen vlak zelo drag na osebo.
Gagatronix ::
Kako bos v drzavi, kjer je vecina prog iz 19. stoletja (in ki je se vedno ne znajo uporabljat za tovorni promet, namesto da se fijakajo tovornjaki po cestah), karkoli posodabljal brez da mimogrede povzrocis totalen kolaps zelezniskega prometa ?
dronyx ::
techfreak :) je izjavil:
Ce se ne motim, se vedno ne sprejemajo bancnih kartic. Kar si je precej tezko predstavljati v danasnjih casih.
Ja, to drži in tega tudi jaz ne razumem, zakaj je to taka težava. Mogoče potrebuje POS konstantno povezavo v internet da zaključi transakcijo, samo če se ne motim so ob železniški progi namestili neke komunikacijske sisteme, ne vem pa če ti zagotavljajo tudi internet, ali so samo za upravljanje omrežja.
kow ::
Gagatronix je izjavil:
> Boš videl čez 10 let, kaj bodo zmogle baterije.
To poslusamo vsakih 10 let.
Baterije so v zadnjih 10 letih naredile ogromen napredek. Si samo neobvescen. Glavnina napredka gre v nizanje cen.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: kow ()
Gagatronix ::
Ne pozabi na provizije, ki jih zakasirajo banke za procesiranje POS transakcij + stroskov najema POS terminalov.
Dolocene stvari pac niso financno viabilne.
Dolocene stvari pac niso financno viabilne.
dronyx ::
Taka množica vlakov bi zahtevala bistveno razširitev infrastrukture, kjer bi se lahko izogibali eden drugemu. Poleg tega je majhen vlak zelo drag na osebo.
Seveda je ekonomika na koncu odločile faktor. Če tako gledaš kaj pa je potem drugega avto za 4 osebe, v katerem se pelje 1? Če ni to najdražja oblika prevoza pa res ne vem kaj je. Še zmeraj bolje in mnogo bolj učinkovito vlak za 10 ali 20 oseb. Sama bistvena razširitev ne verjamem da bi bila potrebna. Ali gresta na uro 2 vlaka, ali 10 vlakov ni bistveno drugače. Večja investicija bi bile ranžirne postaje, kjer bi bili ti vlaki parkirani. Ampak saj so sedaj moderni infrastrukturni projekti. Če lahko Kitajci potegnejo hitri vlak v redko poseljena območja, kjer se investicija ne povrne v 1000 letih, potem se da zgraditi tudi tole in sem prepričan, da bi pravilna izvedba bila zelo uporabna rešitev prevoza. Kot rečeno meni je vlak mnogo mnogo boljši, kot če se vozim z avtom, se poskušam izogibati radarjem in še izgubljam živce, ko ljudje ne znajo vozit. Vsaj pri meni z vlakom pridem prej kot v 20 minutah, za isto razdaljo potrebujem z avtom od 40 minut pa navzgor. Že samo da pridem iz Ljubljane ven potrebujem 15 minut. V bistvu se izkaže, da če imaš dobro povezavo z vlakom, je kraj, ki je oddaljen več kot 20 km po času bližji, kot če živiš recimo kje na obrobju Ljubljane. Da ne omenjam krajev kot so Trzin, Medvode in podobni, ko ljudje čakajo v dolgih kolonah.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: dronyx ()
kow ::
Vlaki so izguba denarja. Smiselni so samo pri veliki gostoti prebivalstva. Cez 20 let, bo tudi takratna "Dacia" imela sistem za samodejno voznjo v prometnem zamasku ipd.
V resnici je edina smiselna investija v software, da bodo avti mnogo bolj ucinkovito vozili. Avtomatski merging, hkratno speljevanje cele kolone ipd.
V resnici je edina smiselna investija v software, da bodo avti mnogo bolj ucinkovito vozili. Avtomatski merging, hkratno speljevanje cele kolone ipd.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: kow ()
Invictus ::
Slovenija bi rabila novo železniško progo iz Kopra do Avstrije in Madžarske po čisto novi trasi.
Bolano je, da gre tovorni promet, sploh tranzitni, čez centre mest...
Bolano je, da gre tovorni promet, sploh tranzitni, čez centre mest...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
d3m1g0d ::
Offtopic: Kam so šle Gomulke? Zakaj menjamo ravno prenovljene starejše vlake za objektivno manj udobne "nove" Siemense?
Gott ist tot! Gott bleibt tot! Und wir haben ihn getötet!
bambam20 ::
hipertija ::
Offtopic: Kam so šle Gomulke? Zakaj menjamo ravno prenovljene starejše vlake za objektivno manj udobne "nove" Siemense?
odslužile so svoje... samo še za kakšne tekme, migrante itd.
Siemensi bodo igrali vlogo regionalnih vlakov, staedtlerji dizel za regionalke brez elektrifikacije, nekaj bo električnih in se bodo itak dopolnjevali s siemensi. Za potniški promet lokalno/regionalnega značaja imamo stvari sedaj pokrite. Nujne bi bile kakšne nadgradnje za ics alternativo, ker sta delujoča mislim da samo 2 od 3 trenutno... se pravi daljinski vlaki ala: Lj - Zid. most - Ce - Pragersko - Murska sobota - Hodoš; Lj - Kp; Lj - Zid. Most krško - Dobova itd.
Problem v SLO je, da nismo dežela vlakov. Infrastrukturo bi lahko uporabljali samo za:
- tovorni tranzit
- primestne potniške prevoze: npr. Domžale - Ljubljana, Ivančna Gorica - Ljubljana, Litija - Ljubljana itd. poglejte si regionalne vlake, 2x na dan, pa 2 potnika gor.
Mi nismo Nemčija, kjer je ravnina in več 100.000 populirana mesta, povezana med sabo - če bi mi imeli 5 mest za 3 velikosti ljubljane, bi imeli tudi polne vlake.
Prekle za kurnk
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: hipertija ()
nejcek74 ::
Problem v SLO je, da nismo dežela vlakov. Infrastrukturo bi lahko uporabljali samo za:
- tovorni tranzit
- primestne potniške prevoze: npr. Domžale - Ljubljana, Ivančna Gorica - Ljubljana, Litija - Ljubljana itd. poglejte si regionalne vlake, 2x na dan, pa 2 potnika gor.
Mi nismo Nemčija, kjer je ravnina in več 100.000 populirana mesta, povezana med sabo - če bi mi imeli 5 mest za 3 velikosti ljubljane, bi imeli tudi polne vlake.
Slab argument, Švica je precej bolj gorata, pa se z vlakom lahko zapelješ v polovico vasi.
To da Slovenija nima vlakov je (demokratična) politična odločitev, denar se zmeče v cestno infrastrukturo. Ljudje imajo radi vrtiček plus štirikolesnik, ne pa laptop in sedež v vlaku. Vlaki v resnici odlično delujejo v urbanizirani krajini, torej tisto kar se razteza na primer od Kranja do Grosuplja, od Vrhnike do Kamnika, od Šoštanja do Šentjurja. Stvar je v temu, da se je v Sloveniji zgodil premik v osebni transport (podobno kot pri stanovanjski problematiki) zaradi pomanjkanja denarja za vlaganje v infrastrukturo, zdaj pa se uporablja argument, da ni potrebe po vlakih ker ljudje itak hočejo samo ceste. Težko je pričakovat naklonjenost določenim rešitvam, če le-teh ljudje sploh ne morejo preizkusit. V sklopu tega je itak celoten kompleks mobilnosti Slovenca, ne samo promet, ampak tudi delovna mesta, stanovanja, prosti čas.
Barbarpapa2 ::
Pozdrav
Mislim, da na način, kot to navaja dronyx, posodobitev potniškega železniškega prometa ni smiselna. Predvsem zato, ker železnica v osnovi ne pokriva "point - to - point" potovalnih potreb posameznika, temu je dosti bližje cestni promet. Si prej predstavljam, da bo bodočnost v samovozečih cestnih vozilih, katerih storitve se bo dalo enostavno najeti v trenutku, ko jih potrebujemo (npr. preko pametnega telefona poveš, na kateri relaciji bi se rad peljal in kdaj. Ob dogovorjenem času te pride pobrat takšno samovozeče vozilo...). Železnica je glede tega mnogo manj ugodna, načeloma je postaja oddaljena od bivališča in pa pelješ se lahko samo takrat, ko je vlak po voznem redu na voljo. Da bi se temu približali z železnico, bi bilo potrebno izgraditi veliko drage dodatne infrastrukture in kupiti veliko število dodatnih vlakov... Se mi zdi boljše, da se nekaj naredi na povezavi železniškega in cestnega javnega prevoza, optimiranju voznih redov ipd. (novi vlaki se itak nabavljajo...). Za pohitritev potovanj med večjimi mesti pa bi dejansko rabili nove, krajše trase, ki bi morale biti vključene v mrežo hitrih železnic preko naših mej. Brez tega bi jih samo z notranjim potniškim prometom težko upravičili...
Kar se prodaj kart na vlaku s kreditnimi karticami tiče, je to bilo možno pred nekaj več kot desetimi leti, ko so se začeli uvajati ročni terminali za sprevodnike in elektronske mesečne vozovnice. Ti terminali so bili hkrati tudi POS naprave. Žal pa to ni trajalo dolgo, ker so omenjeni terminali delovali v "off-line" načinu, kar je bilo sporno (tako piše v tem članku iz leta 2011:)
https://www.zurnal24.si/slovenija/sz-na...
Sicer je na Pendolinotih in Siemensih od 30.11.2019 na voljo WiFi dostop do interneta (v sodelovanju s Telekomom in A1), vendar obstajajo področja na slovenskih progah, ki niso pokrita z nobenim signalom... Celo železniško omrežje je pokrito z GSM-R signalom, ki pa je namenjen za spremljanje vlakov ter signalizacijo in je ključen del ETCS nadzornega sistema, ki se počasi uvaja po celi EU (zadeva pokriva celotni nadzor nad vlaki) in kot tak ni na voljo za druge dejavnosti...
Glede potniškega prometa sem mnenja, da bodo SŽ vedno samo postranski, nišni igralec, kar pa ne pomeni, da si ne bi mogle odrezati večji kos pogače, ampak samo v okviru neke dodelane politike javnih prevozov na ravni države...
Lp
Jože
Mislim, da na način, kot to navaja dronyx, posodobitev potniškega železniškega prometa ni smiselna. Predvsem zato, ker železnica v osnovi ne pokriva "point - to - point" potovalnih potreb posameznika, temu je dosti bližje cestni promet. Si prej predstavljam, da bo bodočnost v samovozečih cestnih vozilih, katerih storitve se bo dalo enostavno najeti v trenutku, ko jih potrebujemo (npr. preko pametnega telefona poveš, na kateri relaciji bi se rad peljal in kdaj. Ob dogovorjenem času te pride pobrat takšno samovozeče vozilo...). Železnica je glede tega mnogo manj ugodna, načeloma je postaja oddaljena od bivališča in pa pelješ se lahko samo takrat, ko je vlak po voznem redu na voljo. Da bi se temu približali z železnico, bi bilo potrebno izgraditi veliko drage dodatne infrastrukture in kupiti veliko število dodatnih vlakov... Se mi zdi boljše, da se nekaj naredi na povezavi železniškega in cestnega javnega prevoza, optimiranju voznih redov ipd. (novi vlaki se itak nabavljajo...). Za pohitritev potovanj med večjimi mesti pa bi dejansko rabili nove, krajše trase, ki bi morale biti vključene v mrežo hitrih železnic preko naših mej. Brez tega bi jih samo z notranjim potniškim prometom težko upravičili...
Kar se prodaj kart na vlaku s kreditnimi karticami tiče, je to bilo možno pred nekaj več kot desetimi leti, ko so se začeli uvajati ročni terminali za sprevodnike in elektronske mesečne vozovnice. Ti terminali so bili hkrati tudi POS naprave. Žal pa to ni trajalo dolgo, ker so omenjeni terminali delovali v "off-line" načinu, kar je bilo sporno (tako piše v tem članku iz leta 2011:)
https://www.zurnal24.si/slovenija/sz-na...
Sicer je na Pendolinotih in Siemensih od 30.11.2019 na voljo WiFi dostop do interneta (v sodelovanju s Telekomom in A1), vendar obstajajo področja na slovenskih progah, ki niso pokrita z nobenim signalom... Celo železniško omrežje je pokrito z GSM-R signalom, ki pa je namenjen za spremljanje vlakov ter signalizacijo in je ključen del ETCS nadzornega sistema, ki se počasi uvaja po celi EU (zadeva pokriva celotni nadzor nad vlaki) in kot tak ni na voljo za druge dejavnosti...
Glede potniškega prometa sem mnenja, da bodo SŽ vedno samo postranski, nišni igralec, kar pa ne pomeni, da si ne bi mogle odrezati večji kos pogače, ampak samo v okviru neke dodelane politike javnih prevozov na ravni države...
Lp
Jože
dronyx ::
Vlaki so izguba denarja. Smiselni so samo pri veliki gostoti prebivalstva. Cez 20 let, bo tudi takratna "Dacia" imela sistem za samodejno voznjo v prometnem zamasku ipd.
Seveda železnice ni smiselno pripeljati do vsakega zaselka nekje na hribu in železnica ima smisel povsod tam, kjer je večja gostota prebivalstva in niso stroški izgradnje proge previsoki. To, da bi samovozeča vozila reševala problem prometnih zamaškov je pa po moje utopična ideja. Če pride do zamaška zaradi nesreč, visoke gostote prometa ali podobnega samovozeča vozila tega ne morejo rešiti. RAzen seveda če ne misliš, da bodo vozila samo še samovozeča vozila in bi znala teoretično upravljati promet tako, da ne prihaja do nesreč in zamaškov. Ampak tudi to je po moje utopija, ker v 100 litrsko posodo pač ne spraviš 300 litrov vode, ne glede na to kakšen AI to počne.
V praksi se izkaže, da povsod tam, kjer je železniška infrastruktura, večja gostota prebivalstva in vlaki vozijo dovolj pogosto je potnikov veliko. Največ šolarjev in študentov, pa tudi zaposlenih bi se več vozilo z vlaki, če bi bile postaje bližje in vlaki bolj pogosti, skratka da bi se vlak približal mobilnosti, kot jo nudi avto. Osebno verjamem da je prihodnost v javnem prometu in najemu avtomobilov ko ga potrebuješ. Potem odpade strošek lastništva avtomobila, hkrati pa gre v takem primeru za bistveno večjo izkoriščenost voznega parka. Tako kot pri ostali potrošnji se bo nekega dne potrebno začeti zavedati, da preprosto ni vzdržno to, kar počnemo sedaj, ko naredi samo ena generacija več škode, kot so jo prej v 1000 letih. Mnogo več škode.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: dronyx ()
kow ::
Seveda železnice ni smiselno pripeljati do vsakega zaselka nekje na hribu in železnica ima smisel povsod tam, kjer je večja gostota prebivalstva in niso stroški izgradnje proge previsoki. To, da bi samovozeča vozila reševala problem prometnih zamaškov je pa po moje utopična ideja. Če pride do zamaška zaradi nesreč, visoke gostote prometa ali podobnega samovozeča vozila tega ne morejo rešiti. RAzen seveda če ne misliš, da bodo vozila samo še samovozeča vozila in bi znala teoretično upravljati promet tako, da ne prihaja do nesreč in zamaškov. Ampak tudi to je po moje utopija, ker v 100 litrsko posodo pač ne spraviš 300 litrov vode, ne glede na to kakšen AI to počne.
Nikjer nisem napisal, da ne bo prometnih zamaskov. Pomoje je utopicna ideja predvsem svet, kjer software ne poveca prepustnost na obstojecih cestah. Za vse te milijarde, ki jih bos zmetal v zeleznico, vlake ipd... je bolje subvencionirati vozila z modernimi sistemi. Sploh, ker cena senzorike in programja mocno pada. Imo, so edina smiselna vlaganja pri zeleznicah tovorni promet ali pa vlaki, ki vozijo 200+ km/h.
Studentje ze zdaj glasujejo z denarnicami. In uporabljajo prevozi.org
Zgodovina sprememb…
- spremenil: kow ()
dronyx ::
Imo, so edina smiselna vlaganja pri zeleznicah tovorni promet ali pa vlaki, ki vozijo 200+ km/h.
Kakor kje. Sem gledal ceno italijanskega hitrega vlaka do Rima iz Trsta. Čas potovanja več kot 5 ur, cena povratne karte več kot 50 €. To ni konkurenčno letalskemu prevozu, razen če hočeš avanturo z vlakom. Bi bilo zanimivo videti vzorec potnikov na železnici pri nas. Jaz sem trdno prepričan, da je največji potnikov na relaciji do 60 km v okolici večjih mest, bistveno manj pa potnikov, ki potujejo 100 km ali še dlje. Ponavadi iščeš rešitve za konkretne probleme. Lahko seveda da so vzorci potovanja kje drugje drugačni.
kow ::
Marginalni potnik je drag. Z vlakom se vozijo tisti, ki se morajo. Ostareli ali mladi, ki ne smejo voziti. Studentje se nocejo in se vozijo samo, ce ni druge opcije (nimajo dovolj denarja ipd.). Pogosto potnika tudi nekdo pelje do zelezniske postaje, kar statistika ne zabelezi. Skratka, vlagati je potrebno v mobilnost mladih in ostarelih, to je edino logicno.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: kow ()
Gagatronix ::
Zimonem ::
Imo, so edina smiselna vlaganja pri zeleznicah tovorni promet ali pa vlaki, ki vozijo 200+ km/h.
Kakor kje. Sem gledal ceno italijanskega hitrega vlaka do Rima iz Trsta. Čas potovanja več kot 5 ur, cena povratne karte več kot 50 €. To ni konkurenčno letalskemu prevozu, razen če hočeš avanturo z vlakom. Bi bilo zanimivo videti vzorec potnikov na železnici pri nas. Jaz sem trdno prepričan, da je največji potnikov na relaciji do 60 km v okolici večjih mest, bistveno manj pa potnikov, ki potujejo 100 km ali še dlje. Ponavadi iščeš rešitve za konkretne probleme. Lahko seveda da so vzorci potovanja kje drugje drugačni.
Nekje prideš iz centra v center mesta, pri svojimi daš pa vsaj 50e za taksije. Pa časovno si na slabšem.
kow ::
Verjetno je vec koristi kot miljarda evrov v zeleznice, nekaj 10 milijonv evrov subvencij za upokojence za nova ocala.
Zakaj bi se sploh vozil iz centra v center? To edino koristi turizmu.
Zakaj bi se sploh vozil iz centra v center? To edino koristi turizmu.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: kow ()
nejcek74 ::
Verjetno je vec koristi kot miljarda evrov v zeleznice, nekaj 10 milijonv evrov subvencij za upokojence za nova ocala.
Zakaj bi se sploh vozil iz centra v center? To edino koristi turizmu.
Razviti svet se samo smeji nebulozam slovenskega kmetavzarja. Osebna vozila prevladujejo v nerazvitem svetu. Medtem ko ti plačuješ davke za razpršeno infrastrukturo, jaz pijem džin tonik na vlaku za Genevo.
kow ::
Naj uganem, stanujes v Genevi? Si ne lastis avtomobila?
Statistika tudi pravi, da imajo Svicarji vec avtomobilov na prebivalca kot Slovenci.
Statistika tudi pravi, da imajo Svicarji vec avtomobilov na prebivalca kot Slovenci.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: kow ()
zmaugy ::
Hočeš ljudi na vlaku? Daj jim linijo, kjer bo, kot je govoril Vrtovec, na primer iz Maribora v Ljubljano trajala pot eno uro. In da se sedi človeško in se da delati na vlaku. Temu avtomobil ne more konkurirat.
Železniški križ bi morali verjetno postaviti na novo, ker po Franc Jožef progah bo težko šlo 200 km/h.
Na vsakem delu morda zgolj en postanek med skrajno točko in Ljubljano. In dobro infrastrukturo (avtobusi, parkirišča), da lahko pridejo ljudje do ene od postaj hitre proge.
Ni denarja za to, razen če prodamo svoje riti Kitajcem...
Železniški križ bi morali verjetno postaviti na novo, ker po Franc Jožef progah bo težko šlo 200 km/h.
Na vsakem delu morda zgolj en postanek med skrajno točko in Ljubljano. In dobro infrastrukturo (avtobusi, parkirišča), da lahko pridejo ljudje do ene od postaj hitre proge.
Ni denarja za to, razen če prodamo svoje riti Kitajcem...
Biseri...
PS: MENSA klub ST, obvoz. ŠIC! Ne zanimajo me vaše neštetokrat reciklirane
neumnosti.
PS: MENSA klub ST, obvoz. ŠIC! Ne zanimajo me vaše neštetokrat reciklirane
neumnosti.
kow ::
Kdo pa se vozi iz Mb v Lj? Resno sprasujem.
Poleg tega, ce lahko delas na vlaku, lahko delas tudi od doma. Da pa bos gradil ogromno infrastrukturo, da se par 100 ljudi nekajkrat na teden zapelje na sestanek, imo ni smiselno.
Poleg tega, ce lahko delas na vlaku, lahko delas tudi od doma. Da pa bos gradil ogromno infrastrukturo, da se par 100 ljudi nekajkrat na teden zapelje na sestanek, imo ni smiselno.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: kow ()
zmaugy ::
Kdo pa se vozi iz Mb v Lj? Resno sprasujem.
Poleg tega, ce lahko delas na vlaku, lahko delas tudi od doma. Da pa bos gradil ogromno infrastrukturo, da se par 100 ljudi nekajkrat na teden zapelje na sestanek, imo ni smiselno.
Slovenija je vse skupaj ena mala provinca. Ljudje se vozijo iz Maribora v Ljubljano. Vozijo se tudi iz Celja v Ljubljano, iz Kranja v Ljubljano, iz Kopra v Ljubljano, iz Novega mesta v Ljubljano itd. (kolikor vem, na tem forumu nekaj Ljubljančanov, ki jim je glavni dosežek življenja to, da so rojeni v Ljubljani, precej viha nos nad "grozovito množico" dnevnih migrantov z avti).
Zdaj po cesti, ker je železnica za en ku*ac. Če bi cel križ umestil v kontekst sosednjih držav, kot je že nekdo omenil, bi bilo še boljše.
Drugače pa po tvoji logiki ne rabimo niti avtocestnega križa.
Biseri...
PS: MENSA klub ST, obvoz. ŠIC! Ne zanimajo me vaše neštetokrat reciklirane
neumnosti.
PS: MENSA klub ST, obvoz. ŠIC! Ne zanimajo me vaše neštetokrat reciklirane
neumnosti.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: zmaugy ()
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Posodobitev železniškega prometa (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Loža | 21060 (12618) | Lonsarg |
» | Spletna prodaja vozovnic za vlak leto dni pozneje (strani: 1 2 3 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 24484 (18981) | 111111111111 |
» | SŽ omogočil nakup vozovnic po spletu (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 13334 (11031) | aborko |
» | Japonski brzovlak presegel 600 kilometrov na uro (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 21685 (17931) | Okapi |
» | SŽ - 5 ur na vlaku od MB do KP? (strani: 1 2 3 )Oddelek: Loža | 36510 (30583) | DuleKrtola |