Modernizacija železniškega potniškega prometa

Zelo lepo je to.



Jaz bi to.

V duhu tega koncepta modernizacije so samovozeci taksiji.

dronyx je 1. apr 2021 ob 05:11 izjavil:

Ne vem sicer če je tale forum primeren, ker tole tehnično ne sodi pod Na cesti, ampak Na železnici, je pa še najbližje...

Kaj ce bi namesto linkanja svojega bloga tu v parih stavkih navedel svoje ideje?
Zakaj v svojih tekstih tako rad omenjas, kako naj ti nekdo placa provizijo ali pa da te naj Musk najame? Ce zelis sluzit s svojimi idejami, jih poizkusi prodat, ne pa upat na sreco.
Ko berem tekst na tvojem blogu, se mi postavlja kar nekaj vprašanj:
- ali si ze bil kdaj izven Slovenije, v velemestih ali velikih urbaniziranih območjih z delujočim javnim prometom?
- zakaj baterije, ce so proge ze elektrificirane?
- avtomatizem brez sprevodnikov in ponekod tudi brez strojevodij je ze khm, khm, zelo dolgo
- kakšen problem sploh resujes? v svetu obstaja ogromno uspešno delujočih sistemov železniškega prometa. Ce ze pises o necem, zakaj si ne vzames par dni, pa si vsaj malo razjasniš stanje?
Sistemi delujejo precej dobro ze sedaj, brez potrebe po dinamičnem prilagajanju odhoda. Imas cel kup raziskav na to temo, ki povejo da je najbolj pomembna zadeva pri javnem prevozu zanesljivost. Kaj ti pomaga dinamični sistem, kjer bos sam na postaji čakal 30 minut da se ti nekdo pridruži? Ze sedaj pa se tako kompozicije kot casi prilagajo (v okvirih sistemov)
Glavni problem javnega prevoza je zadostna masa uporabnikov, da jo dobis je potrebna samo odločitev, in potem politična volja da se jo izpelje.

Pri nas ni v interesu, da bi se železniški promet moderniziral. Pa tudi ljudje se nočejo vozit z vlaki. Bolje vsak sam v avtu in dolge kolone. To je slovenska realnost. Skozi ljubljano v popoldanskih urah ne moreš več normalno, ne da stojiš v dolgi koloni.

dronyx je 1. apr 2021 ob 09:22 izjavil:

TheBlueOne je 1. apr 2021 ob 08:57 izjavil:

V duhu tega koncepta modernizacije so samovozeci taksiji.

Ja, delajo tudi že na samovozečih mini avtobusih, ampak kot rečeno ima železnica veliko prednost, da se jo da mnogo lažje in učinkoviteje upravljati, kot pa cestni promet.

Ampak ni niti priblizno tako prakticna.

Eno stvar lahko pohvalim pri naših železnicah, da jim odlično deluje nakup karte preko spleta.

Druga možnost je, da kart nihče ne gleda, razen ko pošljejo kontrole in so potem tako visoke kazni, da se ti ne splača goljufat. Podobno kot če te dobijo brez vinjete na avtocesti. So pa ti naši sprevodniki na vlakih tudi hkrati prodajalci kart, ker marsikje več nimajo čakalnic s prodajalci. Ne vem pa če je SŽ kje že postavila kakšne avtomate za nakup kart. Vsaj po teh manjših postajah jaz tega nisem nikjer opazil.

dronyx je 1. apr 2021 ob 21:55 izjavil:

bambam20 je 1. apr 2021 ob 21:21 izjavil:

Eno stvar lahko pohvalim pri naših železnicah, da jim odlično deluje nakup karte preko spleta.

Meni je pa smešno, da moram vsakič sprevodniku na terminal prislonit mojo mesečno karto. To je kot v filmu Ko to tamo peva. Karte na pregled...Se to res ne bi dalo kako tehnično rešit z rfid ali čem podobnim, da ti ni to treba vsakič iskat po denarnici?

I mean... sej karte kinda so RDIF... (nfc). Za večji doseg je pa problematično... kako veš komu si skeniral karto in komu ne...

Lahko bi pa uvedli plačevanje s telefonom prek NFC, ne da se model matra s slikanjem QR kode. Čeprav je učinkovito, spet ne toliko. Sploh na samem začetku uvedbe teh kod. So pomoje s software-om rešili.

dronyx je 1. apr 2021 ob 22:07 izjavil:

Druga možnost je, da kart nihče ne gleda, razen ko pošljejo kontrole in so potem tako visoke kazni, da se ti ne splača goljufat. Podobno kot če te dobijo brez vinjete na avtocesti. So pa ti naši sprevodniki na vlakih tudi hkrati prodajalci kart, ker marsikje več nimajo čakalnic s prodajalci. Ne vem pa če je SŽ kje že postavila kakšne avtomate za nakup kart. Vsaj po teh manjših postajah jaz tega nisem nikjer opazil.

Ma... dobri....

Namesto, da bi slo železnice oglaševale, da dobiš na prodajnih mestih karto ceneje, oglašujejo kot "če ne boš kupil karte na prodajalni, ampak na vlaku, boš plačal kazen - dodatek".

Eni potniki si ne moremo privoščit še it po karto, če se zaradi povezav znajdeš na postaji 2 minuti pred vlakom. Čisti nateg. IMO.

trancer01 je 2. apr 2021 ob 01:53 izjavil:

Baterije so POVSEM neprimerne kot nadomestilo elektrifikacije, saj je nje strošek zanemarljiv v primerjavi s polnilno infrastrukturo in ceno baterij. Hitrih vlakov na baterije pa ni in jih najbrž še zelo dolgo ne bo, saj bi se baterije pri visoki hitrosti izpraznile še preden bi vlak pripeljal do naslednje polnilne postaje. Zaradi pogostih polnjenj z visokimi tokovi bi bila tudi življenjska doba baterij razmeroma kratka. Če vlak ni priključen na žice nad železnico, ni zaradi tega popolnoma nič popolnoma hitrejši.

Tehnologija baterij se naglo razvija in verjetno to, kar poznamo danes, ni najbolje, kar se da. Boš videl čez 10 let, kaj bodo zmogle baterije. Nenazadnje, če delajo na avtobusih in tovornjakih na električni pogon z baterijami se lahko ista tehnologija uporabi pri vlaku. Saj ni nič bistveno drugače, le da je na tirih. Poleg tega je tudi za električne avtomobile znano, da bistveno hitreje pospešujejo kot navadni avtomobili na bencin. Ampak dobro, to je posledica uporabe električnih motorjev, ne baterij. Tudi sama recimo temu "celična" zasnova takega sistema prevoza z manjšimi vlaki, ki se prilagaja dejanskemu številu potnikov, je nasprotje od tega, kar železnica dela danes, ko naokrog prevaža lahko tudi napol prazne vlake. Tudi recimo pri avtu večinoma ljudje prevažajo naokrog bistvo večjo težo, kot bi večinoma potrebovali, ker se vozi eden v avtu za štiri ali še več. Morda bi kdo lahko izračunal, koliko se zaradi tega na svetu v enem letu porabi več goriva, kot bi bilo nujno potrebno.

Gagatronix je 2. apr 2021 ob 05:52 izjavil:

> Boš videl čez 10 let, kaj bodo zmogle baterije.

To poslusamo vsakih 10 let.

Saj pri elektronskih vezjih so na začetku skeptiki tudi to trdili, pa poglej kakšna so bila elektronska vezja leta 1960 in kakšna so leta 2021. Je pa res minilo vmes 60 let. Ampak to je samo 6 * 10 let.

dronyx je 1. apr 2021 ob 22:07 izjavil:

Druga možnost je, da kart nihče ne gleda, razen ko pošljejo kontrole in so potem tako visoke kazni, da se ti ne splača goljufat.

Domnevam, da je en razlog preverjanja mesecnih kart v tem, da dobijo podatke o stevilu potnikov na posameznem vlaku, ter tako prilagajajo velikost vlaka za dolocen termin/progo.

dronyx je 1. apr 2021 ob 22:07 izjavil:

So pa ti naši sprevodniki na vlakih tudi hkrati prodajalci kart

Ce se ne motim, se vedno ne sprejemajo bancnih kartic. Kar si je precej tezko predstavljati v danasnjih casih.

Taka množica vlakov bi zahtevala bistveno razširitev infrastrukture, kjer bi se lahko izogibali eden drugemu. Poleg tega je majhen vlak zelo drag na osebo.

techfreak :) je 2. apr 2021 ob 08:17 izjavil:

Ce se ne motim, se vedno ne sprejemajo bancnih kartic. Kar si je precej tezko predstavljati v danasnjih casih.

Ja, to drži in tega tudi jaz ne razumem, zakaj je to taka težava. Mogoče potrebuje POS konstantno povezavo v internet da zaključi transakcijo, samo če se ne motim so ob železniški progi namestili neke komunikacijske sisteme, ne vem pa če ti zagotavljajo tudi internet, ali so samo za upravljanje omrežja.

Ne pozabi na provizije, ki jih zakasirajo banke za procesiranje POS transakcij + stroskov najema POS terminalov.

Dolocene stvari pac niso financno viabilne.

Vlaki so izguba denarja. Smiselni so samo pri veliki gostoti prebivalstva. Cez 20 let, bo tudi takratna "Dacia" imela sistem za samodejno voznjo v prometnem zamasku ipd.

V resnici je edina smiselna investija v software, da bodo avti mnogo bolj ucinkovito vozili. Avtomatski merging, hkratno speljevanje cele kolone ipd.

Offtopic: Kam so šle Gomulke? Zakaj menjamo ravno prenovljene starejše vlake za objektivno manj udobne "nove" Siemense?

d3m1g0d je 2. apr 2021 ob 09:13 izjavil:

Offtopic: Kam so šle Gomulke? Zakaj menjamo ravno prenovljene starejše vlake za objektivno manj udobne "nove" Siemense?

odslužile so svoje... samo še za kakšne tekme, migrante itd.

Siemensi bodo igrali vlogo regionalnih vlakov, staedtlerji dizel za regionalke brez elektrifikacije, nekaj bo električnih in se bodo itak dopolnjevali s siemensi. Za potniški promet lokalno/regionalnega značaja imamo stvari sedaj pokrite. Nujne bi bile kakšne nadgradnje za ics alternativo, ker sta delujoča mislim da samo 2 od 3 trenutno... se pravi daljinski vlaki ala: Lj - Zid. most - Ce - Pragersko - Murska sobota - Hodoš; Lj - Kp; Lj - Zid. Most krško - Dobova itd.

Problem v SLO je, da nismo dežela vlakov. Infrastrukturo bi lahko uporabljali samo za:
- tovorni tranzit
- primestne potniške prevoze: npr. Domžale - Ljubljana, Ivančna Gorica - Ljubljana, Litija - Ljubljana itd. poglejte si regionalne vlake, 2x na dan, pa 2 potnika gor.
Mi nismo Nemčija, kjer je ravnina in več 100.000 populirana mesta, povezana med sabo - če bi mi imeli 5 mest za 3 velikosti ljubljane, bi imeli tudi polne vlake.

Pozdrav

Mislim, da na način, kot to navaja dronyx, posodobitev potniškega železniškega prometa ni smiselna. Predvsem zato, ker železnica v osnovi ne pokriva "point - to - point" potovalnih potreb posameznika, temu je dosti bližje cestni promet. Si prej predstavljam, da bo bodočnost v samovozečih cestnih vozilih, katerih storitve se bo dalo enostavno najeti v trenutku, ko jih potrebujemo (npr. preko pametnega telefona poveš, na kateri relaciji bi se rad peljal in kdaj. Ob dogovorjenem času te pride pobrat takšno samovozeče vozilo...). Železnica je glede tega mnogo manj ugodna, načeloma je postaja oddaljena od bivališča in pa pelješ se lahko samo takrat, ko je vlak po voznem redu na voljo. Da bi se temu približali z železnico, bi bilo potrebno izgraditi veliko drage dodatne infrastrukture in kupiti veliko število dodatnih vlakov... Se mi zdi boljše, da se nekaj naredi na povezavi železniškega in cestnega javnega prevoza, optimiranju voznih redov ipd. (novi vlaki se itak nabavljajo...). Za pohitritev potovanj med večjimi mesti pa bi dejansko rabili nove, krajše trase, ki bi morale biti vključene v mrežo hitrih železnic preko naših mej. Brez tega bi jih samo z notranjim potniškim prometom težko upravičili...

Kar se prodaj kart na vlaku s kreditnimi karticami tiče, je to bilo možno pred nekaj več kot desetimi leti, ko so se začeli uvajati ročni terminali za sprevodnike in elektronske mesečne vozovnice. Ti terminali so bili hkrati tudi POS naprave. Žal pa to ni trajalo dolgo, ker so omenjeni terminali delovali v "off-line" načinu, kar je bilo sporno (tako piše v tem članku iz leta 2011:)

https://www.zurnal24.si/slovenija/sz-na...

Sicer je na Pendolinotih in Siemensih od 30.11.2019 na voljo WiFi dostop do interneta (v sodelovanju s Telekomom in A1), vendar obstajajo področja na slovenskih progah, ki niso pokrita z nobenim signalom... Celo železniško omrežje je pokrito z GSM-R signalom, ki pa je namenjen za spremljanje vlakov ter signalizacijo in je ključen del ETCS nadzornega sistema, ki se počasi uvaja po celi EU (zadeva pokriva celotni nadzor nad vlaki) in kot tak ni na voljo za druge dejavnosti...

Glede potniškega prometa sem mnenja, da bodo SŽ vedno samo postranski, nišni igralec, kar pa ne pomeni, da si ne bi mogle odrezati večji kos pogače, ampak samo v okviru neke dodelane politike javnih prevozov na ravni države...

Lp

Jože

dronyx je 2. apr 2021 ob 12:49 izjavil:

Seveda železnice ni smiselno pripeljati do vsakega zaselka nekje na hribu in železnica ima smisel povsod tam, kjer je večja gostota prebivalstva in niso stroški izgradnje proge previsoki. To, da bi samovozeča vozila reševala problem prometnih zamaškov je pa po moje utopična ideja. Če pride do zamaška zaradi nesreč, visoke gostote prometa ali podobnega samovozeča vozila tega ne morejo rešiti. RAzen seveda če ne misliš, da bodo vozila samo še samovozeča vozila in bi znala teoretično upravljati promet tako, da ne prihaja do nesreč in zamaškov. Ampak tudi to je po moje utopija, ker v 100 litrsko posodo pač ne spraviš 300 litrov vode, ne glede na to kakšen AI to počne.

Nikjer nisem napisal, da ne bo prometnih zamaskov. Pomoje je utopicna ideja predvsem svet, kjer software ne poveca prepustnost na obstojecih cestah. Za vse te milijarde, ki jih bos zmetal v zeleznico, vlake ipd... je bolje subvencionirati vozila z modernimi sistemi. Sploh, ker cena senzorike in programja mocno pada. Imo, so edina smiselna vlaganja pri zeleznicah tovorni promet ali pa vlaki, ki vozijo 200+ km/h.

Studentje ze zdaj glasujejo z denarnicami. In uporabljajo prevozi.org

Marginalni potnik je drag. Z vlakom se vozijo tisti, ki se morajo. Ostareli ali mladi, ki ne smejo voziti. Studentje se nocejo in se vozijo samo, ce ni druge opcije (nimajo dovolj denarja ipd.). Pogosto potnika tudi nekdo pelje do zelezniske postaje, kar statistika ne zabelezi. Skratka, vlagati je potrebno v mobilnost mladih in ostarelih, to je edino logicno.

dronyx je 2. apr 2021 ob 14:51 izjavil:

kow je 2. apr 2021 ob 13:21 izjavil:

Imo, so edina smiselna vlaganja pri zeleznicah tovorni promet ali pa vlaki, ki vozijo 200+ km/h.

Kakor kje. Sem gledal ceno italijanskega hitrega vlaka do Rima iz Trsta. Čas potovanja več kot 5 ur, cena povratne karte več kot 50 €. To ni konkurenčno letalskemu prevozu, razen če hočeš avanturo z vlakom. Bi bilo zanimivo videti vzorec potnikov na železnici pri nas. Jaz sem trdno prepričan, da je največji potnikov na relaciji do 60 km v okolici večjih mest, bistveno manj pa potnikov, ki potujejo 100 km ali še dlje. Ponavadi iščeš rešitve za konkretne probleme. Lahko seveda da so vzorci potovanja kje drugje drugačni.

Nekje prideš iz centra v center mesta, pri svojimi daš pa vsaj 50e za taksije. Pa časovno si na slabšem.

kow je 2. apr 2021 ob 17:19 izjavil:

Verjetno je vec koristi kot miljarda evrov v zeleznice, nekaj 10 milijonv evrov subvencij za upokojence za nova ocala.
Zakaj bi se sploh vozil iz centra v center? To edino koristi turizmu.

Razviti svet se samo smeji nebulozam slovenskega kmetavzarja. Osebna vozila prevladujejo v nerazvitem svetu. Medtem ko ti plačuješ davke za razpršeno infrastrukturo, jaz pijem džin tonik na vlaku za Genevo.

Hočeš ljudi na vlaku? Daj jim linijo, kjer bo, kot je govoril Vrtovec, na primer iz Maribora v Ljubljano trajala pot eno uro. In da se sedi človeško in se da delati na vlaku. Temu avtomobil ne more konkurirat.
Železniški križ bi morali verjetno postaviti na novo, ker po Franc Jožef progah bo težko šlo 200 km/h.
Na vsakem delu morda zgolj en postanek med skrajno točko in Ljubljano. In dobro infrastrukturo (avtobusi, parkirišča), da lahko pridejo ljudje do ene od postaj hitre proge.
Ni denarja za to, razen če prodamo svoje riti Kitajcem...

kow je 2. apr 2021 ob 18:57 izjavil:

Kdo pa se vozi iz Mb v Lj? Resno sprasujem.
Poleg tega, ce lahko delas na vlaku, lahko delas tudi od doma. Da pa bos gradil ogromno infrastrukturo, da se par 100 ljudi nekajkrat na teden zapelje na sestanek, imo ni smiselno.

Slovenija je vse skupaj ena mala provinca. Ljudje se vozijo iz Maribora v Ljubljano. Vozijo se tudi iz Celja v Ljubljano, iz Kranja v Ljubljano, iz Kopra v Ljubljano, iz Novega mesta v Ljubljano itd. (kolikor vem, na tem forumu nekaj Ljubljančanov, ki jim je glavni dosežek življenja to, da so rojeni v Ljubljani, precej viha nos nad "grozovito množico" dnevnih migrantov z avti).
Zdaj po cesti, ker je železnica za en ku*ac. Če bi cel križ umestil v kontekst sosednjih držav, kot je že nekdo omenil, bi bilo še boljše.
Drugače pa po tvoji logiki ne rabimo niti avtocestnega križa.