Facebook ima zaposlenih 35.000 ljudi, ki se ukvarjajo z moderiranjem, to je ustavljanjem širjenja lažnih novic in dezinformacij. To je zelo širok pojem, ki sega od neresnic o covidu do drugih političnih oblik neavtentičnega obnašanja, kot to uradno imenujejo. V zadnjih treh letih so razbili 100 mrež, ki so usklajeno širile neresnice (coordinated inauthentic behaviour). Eden izmed učinkovitih načinov za ustavitev širjenja teh vsebin je prekinitev finančnih tokov, ki jih podpirajo. Ti so odvisno od angažmaja obiskovalcev, torej deljenja in klikanja, kar skušajo algoritmi zaznati. Uporabljajo tudi umetno inteligenco. Drugi vir neresnic so objave ljudi, ki v dobri veri nevede širijo neresnice. V tem primeru pomagajo zaposleni, ki preverjajo dejstva (fact checkers). Facebook ugotavlja, da oznaka, da neka vsebina ni resnična, v 95 odstotkih odvrne ljudi od nadaljnjega deljenja ali odpiranja.
Na četrtkovem zaslišanju pa glavna tema ne bo covid, temveč ameriške volitve in predvsem napad na kapitol 6. januarja letos. Številni kritiki opozarjajo, da so družbena omrežja, kakršno je Facebook, glavno gonilo teorij zarote (npr. QAnon) in radikalnih skupin, kjer se širijo neresnice in lažne novice. Facebook, Twitter in YouTube so med epidemijo covida intenzivno brisali neresnične vsebine, a so vseeno postali gojišče različnih neresnic. Glede napada na kapitol pa Facebook vztraja, da je glavnina organiziranja potekala drugod, ne na njihovem omrežju. Zanimiva je tudi sprememba, da odtlej Facebook uporabnikom ne predlaga več državljanskih skupin (civic groups), ker je po njihovi analizi 70 odstotkov teh skupin polnih neresnic, sovraštva in nadlegovanja.
