Preveč izobraževalnih programov?

Velikokrat zasledim kakšen poklic ali bolje rečeno strokovni naziv, za katerega sploh ne vem, kam sodi. Tako zadnjih nekaj dni proučujem naš izobraževalni sistem, od srednješolskih do magistrskih programov. Od vsega me je še najmanj presenetilo število šol, fakultet in drugih izobraževalnih stanov, ki jih pri nas ni malo. Veliko bolj me preseneča število izobraževalnih programov in strokovnih nazivov, ki jih te programi podeljujejo.

Časi niso ravno rožnati. S službami je itak kriza, zato se mi zdi nepravično, da se mlade zavaja z nekimi poklici, ki na koncu ne obetajo zaposlitve. Dejstvo je, da ko se odločaš za karierno pot, ne veš, kako zgleda trg dela. Ponavadi se odločaš na podlagi zanimanj, želja in opisa poklica. Verjamem, da če si zmisliš nek naziv (magari inženir prezračevanja) in ga dobro predstaviš, bo to nekdo kupil. Ampak na koncu tak človek ne dobi zaposlitve, ker nima uporabnih znanj, delodajalcem pa niti ni jasno, čemu je tak poklic namenjen. V najslabšem primeru človek pristane na zavodu in vleče socialko. Kaj smo s tem dosegli? Ljudje, ki so si izmislili šolski program samo zato, da imajo sami zaposlitev, zdaj delajo za takega človeka.

Imamo pri nas sploh kakšen nadzor nad tem, kakšne izobraževalne programe imamo, kaj ponujajo in koliko so zares uporabni oz. jih potrebujemo? Kako se to preverja ali kar brez preverjanja odobrimo vsak program, ki si ga lahko nekdo zmisli? Je še kdo razmišljal o tem? Kakšno je vaše mnenje?

namesto da se jamra kako ni kadra za to pa ono naj se odprejo izobraževalni programi za te smeri, kjer tekom izobraževanja delaš in dobiš potem nek certifikat. Ne pa da se ljudem svetuje naj gre zastonj delat k mojstru da se bo naučil. Vsi bi takoj imeli kader s 3 leti izkušenj in ne vem še čim

smisel faksa je da te nauci razmisljati. sam se v praksi neposredno uporabnih znanj na faksu nisem naucil. sem se pa naucil realne probleme prevesti na probleme ki sem se jih ucil resevati na faksu in predvsem se naucil biti se sposoben sam ucitnkivo in hitro nauciti karkoli. in to mi pomaga več kot 1000ur prakse v podjetjih. za službo niti nebi rabil dokončati študija (znanja imam več kot dovolj) ampak je tudi študij nek projekt in s tem da ga dokončaš pokažeš tudi neko resnost. se pa strinjam da je marsikateri študij sam sebi namen oz smešno prelahek (tudi kak naravoslovni)

Problem je tudi v bodočih študentih teh programov. Nekateri grejo študirati kr nek program, ki ga je cim lazje zdelat da lahko tistih par let hodijo po feštah in živijo "študentsko življenje" dokler jih še financirajo starsi. Pol pa tudi če nardijo faks in diplomirajo npr. iz "zgodovine vzhodne azije" ipd. niso nič in jim ne preostane nič drugega kot da delajo na pumpi al pa da živijo od sociale.

Cruz je 23. nov 2020 ob 21:46 izjavil:

Zakaj pa ne bi mogel z diplomo iz zgodovine delati v IT-ju ali ekonomiji? Brez problema lahko, saj pa se izobraževanje ne zaključi po faksu, lahko greš v čisto drugo smer.

Ali ni potem bolje, da gre takoj delati IT oz. ekonomsko usmerjen faks? Če je pa tako, da je smer študija nepomembna, pa kar združimo predmete vseh faksov in imamo osnovno šolo druge stopnje.

fajn je malo brezskrbno uzivat sam sem delal 6 let prvo stopnjo (fmf uni) pa čeprav se za noben izpit nisem rabil učiti več kot teden na vaje in predavanja pa praktično nisem hodil nikoli. mi je pač več pomenila medalja iz majskih kot pa pozitivna ocena v indeksu sem pa zeloooooooo užival in tega nebi moglo nadomestiti nič drugega.

A110 je 23. nov 2020 ob 22:37 izjavil:

Robocop1 je 23. nov 2020 ob 22:30 izjavil:

Jaz šolo rad primerjam z avtošolo: Avtošola redkokoga nauči voziti avto, ker se to ponavadi prej naučiš sam. Niti ne rabiš nobenega papirja, da lahko voziš avto. Doma lahko krožiš okoli bajte, dokler ne sprazniš tank. Če pa želiš na cesto, rabiš vozniško dovoljenje in tega ti da avtošola. Vozniško dovoljenje izkazuje, da poznaš prometne predpise in zakone.
Enako bi moralo biti s šolo: Saj vsi vemo, da te šola ne nauči vsega, ampak se moraš za znanje pobrigati sam. Niti ne rabiš nobene diplome, da lahko servisiraš računalnike ali izdeluješ spletne strani. Če pa to delaš za stranke, bi moral imeti neko spričevalo. S tem bi dokazal, da veš kaj delaš, da ne prodajaš megle in tako nateguješ ljudi. Bi se pustil operirati "zdravniku", ki nima niti opravljenega niti primernega faksa niti specializacije? Verjetno ne. Zakaj bi moralo biti drugje drugače?

Edina razlika je, da na cesti imamo policaja, ki bo preveril ali imaš vozniško dovoljenje, se pravi, da si opravil ustrezno "šolo". Medtem pa v šolstvu nimamo nobenega nadzora, zato lahko vsakdo konča eno kvazi šolo, na koncu pa odpre svojo firmo z neko tretjo dejavnostjo. Pa nimam nič proti, če menjaš poklic, ampak prej bi morala biti kakšna specializacija.

razlika je da za vsako stvar nerabiš papirja da znaš dovolj. pomisli koliko jim manjka samo še diploma oz magisterska pa dobijo papir. pa zato znajo kaj manj? tudi zdravnik z 1 neopravljenim izpitom zna verjetno popolnoma enako kot tisti ki je opravil še zadnjega. že sebe če dam primer. po "poklicu" sem matematik. redke sluzbe ki so prav za matematike so ucitelj, potem pa se ze pocasi konca čeprav v praksi kolegi delajo odbančništva, celotnega ITja,... trenutno delo ki ga opravljam pa zajema predvsem machine learning in druga dela s podatki ki se ga na faksu nisem niti malo naucil. ali bi zato moral po tvoje še enkrat delati nekakšno prekvalifikacijo?

Po eni strani imas prav. Lahko, da ti nekje manjka 1 izpit. Vendar je to spet odvisno od podrocja. Bodisi je to druzboslovni ali naravoslovni fax, za dolocene poklice moraš zaključiti šolanje z diplomo, sicer ne moreš dobiti zaposlitve na področju za katerega si se šolal e.g. farmacija, medicina, pravo ipd.

Počasi se oddaljujemo od teme. V prvem postu sem vas spraševal, kaj si mislite o tolikšnem številu programov.

Če za primer vzamem samo informatiko: imamo z računalništvom povezano informatiko, poslovno informatiko, družboslovno informatiko in ne vem kaj še vse. Zakaj ne bi imeli samo eno informatiko, ki pokriva vsa ta področja? Ponovno poudarjam, da govorim za strokovne nazive, ne za predmete na različnih faksih. Na koncu imamo inženirja družboslovne informatike in inženirja informatike. Kdo je zdaj kaj? A se en samo napol spozna na področje, drugi pa v celoti ali kako?

Še en podoben primer je inženir telekomunikacij. Dejansko se s tem ukvarjajo na fakulteti za elektrotehniko, kjer po končanem faksu dobijo naziv dipl. inženir elektrotehnike.

Preveč se gre tu v podrobnosti. Če se poučuje samo en del stroke je pa fatalna napaka, ker čez 5 let lahko tega poklica ne bo več, zato je boljše spoznati malo širši spekter. Saj potem se vsak usmeri v področje, kjer se bolj vidi in mu bolj leži. Moje mnenje je, da bi bilo treba to poenotit in zminimalizirat študijske programe.

Problem vseh šol je, da se preveč fokusirajo na orodja, namesto na koncepte...

Invictus je 24. nov 2020 ob 11:56 izjavil:

Problem vseh šol je, da se preveč fokusirajo na orodja, namesto na koncepte...

In problem vseh študentov je, da nočejo konceptov, hočejo orodja. Vsaj taka je bila moja izkušnja s FRI pred 20imi leti. Kje je potem srednja pot? Odvisno od vsakega posameznika.

Zagotovo je problem, to kar je op izpostavil. Sploh ne vem kje bi začel pri tej temi, ker je to en konglomerat kjer se meša kup interesov in žrtve so po navadi nič hudega sluteči študentje.
Fakultetam (vsaj večini teh javnih), je popolnoma vseeno, kje boš ti delal po končanem študiju. Oni imajo izobraževalni program zato, da dobijo denar od države. Več kot je programov in študentov v njih, več je denarja, jasno. Zato imamo na stotine študentov za ene totalno neperspektivne poklice.
Kot drugo je treba povedati problem, da je veliko umetno ustvarjenih ovir, ki so jih postavili tisti prej, ko je bilo lažje priti na kakšno dobro delovno mesto.
Če damo omenjene primere npr. zgodovina ali bibliotekarstvo, po opravljenem študiju nisi nikome ništa. Kar poskusi se zaposliti v kakšni inštituciji ali knjižnici (tudi kot pripravnik) - se ti bodo smejali. Žal. Poznam druge, heck, poznam sebe, ki smo padli v luknjo tega natega. Za moje pojme lahko 3/4 faksov kar takoj ukinejo.

sci3nc3 je 23. nov 2020 ob 20:39 izjavil:

Imamo pri nas sploh kakšen nadzor nad tem, kakšne izobraževalne programe imamo, kaj ponujajo in koliko so zares uporabni oz. jih potrebujemo? Kako se to preverja ali kar brez preverjanja odobrimo vsak program, ki si ga lahko nekdo zmisli? Je še kdo razmišljal o tem? Kakšno je vaše mnenje?

Temu se reče javno veljaven oziroma akreditiran program. To v Sloveniji preverja NAKVIS.

https://www.nakvis.si/

sci3nc3 je 24. nov 2020 ob 20:47 izjavil:

mojsterleo je 24. nov 2020 ob 13:40 izjavil:

Fakultetam (vsaj večini teh javnih), je popolnoma vseeno, kje boš ti delal po končanem študiju. Oni imajo izobraževalni program zato, da dobijo denar od države. Več kot je programov in študentov v njih, več je denarja, jasno. Zato imamo na stotine študentov za ene totalno neperspektivne poklice.
Kot drugo je treba povedati problem, da je veliko umetno ustvarjenih ovir, ki so jih postavili tisti prej, ko je bilo lažje priti na kakšno dobro delovno mesto.
Če damo omenjene primere npr. zgodovina ali bibliotekarstvo, po opravljenem študiju nisi nikome ništa. Kar poskusi se zaposliti v kakšni inštituciji ali knjižnici (tudi kot pripravnik) - se ti bodo smejali. Žal. Poznam druge, heck, poznam sebe, ki smo padli v luknjo tega natega. Za moje pojme lahko 3/4 faksov kar takoj ukinejo.

Se nanaša na boldano: Točno tako! Brez problema bi jih lahko vsaj polovico (precej optimistična ocena) zaprli. Zakaj? Država iz proračuna vzame določen znesek in ga nameni izobraževanju. Vse lepo in prav, dokler je študijski program smiseln in diploma s tega področja potrebna na trgu dela. Če pa imamo neke larifari programe, ki so na nivoju osnovne šole, pomeni, da bo država vrgla ta denar stran. Zakaj že? Ker bodo diplomanti takih faksov nezaposljivi in na enakem kot bi bili brez diplome. Zakaj ne bi namesto v take študijske programe denar investirali v dobrobit vsem? V Sloveniji imamo kar nekaj projektov, kjer bi denar prišel zelo prav (prometna infrastruktura, gradnja stanovanj itd.). Prepričan sem, da bi bilo od tega več koristi.

Se popolnoma strinjam. Nimam nič proti ljudem, ki jih zanimajo/študirajo določene stvari, ki sicer nimajo pomena in uporabe na trgu dela, ampak to bi se moralo smatrati kot hobi/občasni interesi in pač takšni študiji bi morali biti samoplačniški. Mene je tudi včasih zanimala npr. zgodovina 2. sv. vojne, ampak nisem šel tega študerat ampak sem pač vzel par knjig v roke v prostem času (seveda se zavedam, da je možno delo kot učitelj zgodovine, ampak samo dam kot primer).