» »

Goljufiva izobrazba

Goljufiva izobrazba

1 2
3
4

Okapi ::

Plonkanje na izpitih se mi ne zdi dovolj tehtna podlaga,
Kdor ni nikoli plonkal (ali še huje, nikoli ni pomagal plonkati sošolcem), je piflar in tem bi morali prepovedati ukvarjanje s politiko.>:D

O.

Phantomeye ::

deltacqb je izjavil:

Ne prva bolonjska stopnja je undergraduate in dobiš naziv bachelor of ... če gre za družboslovno smer arts če pa za ostale pa science.

Ko narediš magisterij in dobiš 2 bolonjsko stopnjo pa si master of ...

To je odsek iz wikipedije:

"BSc.: bachelor of science degree (35% – 40% of undergraduate programmes)
B.A.: bachelor of arts degree (30%- 35% of undergraduate programmes)
LL.B.: the bachelor of law degree (1% of total programmes, however widely accepted in the law discipline)
The rest of the programmes typically lead to B.Eng, BBA, or other variants. Also, the AD (associate degree) is rising in popularity on the undergraduate level in Europe."


Narobe. Družboslovje ni Arts.

Naziv za družboslovje (social sciences) je BSocSc

genesiss ::

deltacqb je izjavil:

Ne prva bolonjska stopnja je undergraduate in dobiš naziv bachelor of ... če gre za družboslovno smer arts če pa za ostale pa science.

Ko narediš magisterij in dobiš 2 bolonjsko stopnjo pa si master of ...

Torej, glede na tabelo: http://www.arhiv.mvzt.gov.si/indexe600....
stari univ. dipl. uporabljamo MSc, enako kot 2. bolonjska stopnja ?
Wiki: ("In Slovenia, all Academic degrees awarded after a minimum of 4 years of university studies and a successful defence of a written thesis are considered equivalent to the master's degree.")

Kaj potem uporabljajo magistri znanosti?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: genesiss ()

deltacqb ::

Phantomeye je izjavil:


Narobe. Družboslovje ni Arts.

Naziv za družboslovje (social sciences) je BSocSc


Mislim, da se ta naziv nanaša na sociologijo in ne na vse družbene vede. Ker nimamo diplomiranega družboslovca ali pač? Imamo pa diplomiranega sociologa.
Ali drugače:

"It can be distinguished from standard other undergraduate degrees as the Bachelor of Social Science is only focused on theory, social statistics, quantitative and qualitative social research, the philosophy of social science and the scientific method." (Wikipedija, 2012)

Okapi ::

Kaj potem uporabljajo magistri znanosti?
Saj ti lepo piše. Ti si Genesiss, mag. računalništva (magisterij stroke - ne MSc - in to za imenom), jaz sem pa mag. znanosti Okapi (magisterij znanosti pred imenom).

Je pa bilo nekaj časa v igri, da bi stare magisterije prevedli v bolonjske doktorate, pa so si nato na žalost premislili.;)

O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

Phantomeye ::

deltacqb je izjavil:

Phantomeye je izjavil:


Narobe. Družboslovje ni Arts.

Naziv za družboslovje (social sciences) je BSocSc


Mislim, da se ta naziv nanaša na sociologijo in ne na vse družbene vede. Ker nimamo diplomiranega družboslovca ali pač? Imamo pa diplomiranega sociologa.
Ali drugače:

"It can be distinguished from standard other undergraduate degrees as the Bachelor of Social Science is only focused on theory, social statistics, quantitative and qualitative social research, the philosophy of social science and the scientific method." (Wikipedija, 2012)


Tu maš napisano na kaj se nanaša.
Bachelor of Social Science @ Wikipedia

Zgodovina sprememb…

genesiss ::

Okapi je izjavil:

Kaj potem uporabljajo magistri znanosti?
Saj ti lepo piše. Ti si Genesiss, mag. računalništva (magisterij stroke - ne MSc - in to za imenom), jaz sem pa mag. znanosti Okapi (magisterij znanosti pred imenom).

Je pa bilo nekaj časa v igri, da bi stare magisterije prevedli v bolonjske doktorate, pa so si nato na žalost premislili.;)

O.

Ok, mag. računalništva za imenom -> ni mi pa jasno kakšen naziv je to v angleščini? (Mogoče Master picajzl :))

Morda kaj takega: Master's Degree in Computer Science (MSCS)

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: genesiss ()

deltacqb ::

genesiss je izjavil:

deltacqb je izjavil:

Ne prva bolonjska stopnja je undergraduate in dobiš naziv bachelor of ... če gre za družboslovno smer arts če pa za ostale pa science.

Ko narediš magisterij in dobiš 2 bolonjsko stopnjo pa si master of ...

Torej, glede na tabelo: http://www.arhiv.mvzt.gov.si/indexe600....
stari univ. dipl. uporabljamo MSc, enako kot 2. bolonjska stopnja ?
Wiki: ("In Slovenia, all Academic degrees awarded after a minimum of 4 years of university studies and a successful defence of a written thesis are considered equivalent to the master's degree.")

Kaj potem uporabljajo magistri znanosti?


Ljudje s staro uni izobrazbo se lahko prijavijo na delovna mesta za katera je razpisan pogoj 2. bolonjska stopnja. V tujini to pomeni, da je zahtevana "post graduate qualification", niso pa ti ljudje Msc.

Žal so v Sloveniji uredili stare in nove nazive kot so jih. Jaz že dolgo ne merim na slovenski prostor, ker je enostavno neučinkovit, da ne govorimo o izkoriščanju. Vlada je nastavila tabelo, delodajalci pa so takoj priredili razpise tako, da so že tako mizerne plače še manjše. V tujini nikogar ne zanima po katerem programu si naredil faks. Najprej jih zanima ali si undergraduate ali postgraduate. Če in ko si izbran v naslednji krog tako ali tako preverijo kaj znaš. In če si dober te ne bodo kar tako spustili iz rok. V nasprotnem primeru pa se lahko podpišeš kot mag. Jože Novak, mag. xxxx, dipl. ing. xxxxxx, ing. yyyy pa ne bo nič pomagalo.

Magistri znanosti pa imajo masters tako kot bolonjci. Nisem še srečal človeka, ki bi imel masters pred imenom. Govorim o tujini seveda.

metalc ::

deltacqb je izjavil:

Nisem še srečal človeka, ki bi imel masters pred imenom. Govorim o tujini seveda.


Avstrijci, ki so na sploh usekani na podpisovanje in naslavljanje z akademskim naslovom, pišejo vse to pred imenom. Pred kratkim sem tako imel opravka z eno Avstrijko, ki je v podpisu imela "Mag. (FH) + ime + priimek". FH pomeni Fachhochschule (visoka strokovna šola) in tako njen magisterij niti pod razno ne more biti znanstveni.

sammy73 ::

Pusti Avstrijce, pri njih postane doktorski naziv uradni del imena in ga imaš potem še v osebni, potnem listu, ...

deltacqb ::

Avstijci so zelo počasni kar se tiče bolonjske reforme. Še zdaj imajo veliko faksov, po njihovem sistemu. Slovenija njihov magisterij pred imenom ne priznava za enakovrednega našemu. Zato pa priznavajo vse nočne šole iz ZDA. Samo, da pride iz ZDA papir ni problema. :)

CaqKa ::

Invictus je izjavil:

Študentje bodo hoteli vedno plonkat. Ker smo ljudje v osnovi leni. zato pač plonkanje. Po možnosti na osnovi socialističnega sodelovanja.

za odebeljeni del prosim raziskavo oziroma link!

Invictus ::

Recimo v Italijo dobijo vsi naziv doktorja pa 4 letnem študiju. To je bilo pred bolonjcem. Zdaj ne vem.

V Avstriji si pa po študiju pravne fakultete tudi doktor. Ampak ne doktor znanosti ...

Tako da nazivi so zelo specifični glede na državo. Je treba malo preveriti preden komu kaj verjameš kaj je.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

comp007 ::

Strokovnih nazivov se po EU direktivi ne prevaja, in bi torej (uradno) vsak tudi npr. v Avstriji moral imet na vizitki napisano npr. Janez Novak univ.dipl.nečesa. To sicer ne vem kako izgleda v praksi, po moje bi tujci nejeverno gledali kakšne vrste izobrazbe imaš to, in bi sam, ob delu v tujini, poiskal naziv primeren njihovemu (če nisi ravno v reguliranem poklicu in se zahteva nostrifikacija).

Na tej strani: http://anabin.kmk.org/no_cache/filter/h... so primerjave med študijskimi programi in nazivi s celega sveta in je videt da so naši stari programi kar podobni avstrijskim/nemškim, angleškogovorečim državam pa manj. Tako je npr. za primer pri nazivih tehniških fakultet nemški ekvivalent našemu univ.dipl.inž. -> diplom-ingenieur, dipl.inž. (VS) -> diplom-ingenieur (FH). V Britaniji in ZDA pa je (po več virih sodeč) naziv dipl. inž. (VS) -> Bachelor of Engineering (BEng), univ. dipl. inž. pa je več kot BSc in manj od Master, torej nekaj vmes, se pa uporablja naziv Bachelor of Science (pri 2. bol. st. pa Master). Sicer pa povsod piše da se programi razlikujejo od države do države in poenotenje nazivov med državami je poglavitni razlog bolonje, in pa skrajšanje študija, čeprav se bo/je v praksi podaljšal.
Nekdo med komentarji je še omenil, da je 1. bol. st. dovolj za večino del, 2. stopnja pa za vodilne; profesorji na fakultetah so mnenja da so diplomanti 1. st. nezaposljivi in je bolj ali manj nujno da se dalje vpišeš na mag., podobnega mnenja so tudi pri IZS, ki v dopolnitvi ZGO predlagajo da diplomanti 1. bol. st., neodvisno od let delovnih izkušenj ne morejo biti odgovorni revidenti ali projektirati zahtevnih objektov.

Tukaj je citat iz decemberske številke glasila IZS:
"Strokovnih nazivov ne prevajamo:
Ker nas na zbornico večkrat pokličete
in vprašate, kako se prevede vaš strokovni
naziv v tuj jezik, naj za zaključek prispevka
dodamo se to, da se strokovnih nazivov
ne prevaja. Tako določa EU direktiva. To
pomeni, da se vedno predstavljate s strokovnim
nazivom, ki ste ga pridobili (na po-
slovnih karticah, člankih, ipd., v pogovoru).
To pomeni, da boste tudi v tujem jeziku
za svojim imenom in priimkom vedno napisali,
da ste univ.dipl.inz. in ne M.Sc., ker
bodo vaši sogovorniki oziroma bralci sicer
razumeli, da ste končali Bolonjski študijski
program. Glede na navedeno v tem prispev-
ku bi v primeru, da bi namesto dipl.inž.
navedli B.Sc., svojo izobrazbo celo razvrednotili.
Enako napako bi naredili, če bi svoj
magistrski znanstveni naslov, ki ga pišemo
pred imenom in priimkom, prevedli v M.Sc.
in ga zapisali za njima."

Yohan del Sud ::

OP tu spet. Malo ste zašli s teme, da opozorim. Me ne zanima, kakšen burek od izobrazbe pišete pred ali po svojem imenu na vizitko. Recimo, sam bi po priporočilih svojih akademskih almamater moral, ali lahko pisal: BA (hons) MPM, spec. int. med. & mm inž. (in mislim, da nas je 20+ v SLO s točno tem naslovom). Kar ne pove nikomur točno ničesar.

Ampak, da obnovim namen teme, tu mene bolj zanima koliko vas (ali od vam znanih osebkov) je prišlo (ali ste (so) poskušali priti) do teh papirjev po (nesporno prekratkih) bližnjicah. In kako. Tako kot naši številni politiki. Bonus za podrobnosti.
www.strancar.com

Phantomeye ::

CaqKa je izjavil:

Invictus je izjavil:

Študentje bodo hoteli vedno plonkat. Ker smo ljudje v osnovi leni. zato pač plonkanje. Po možnosti na osnovi socialističnega sodelovanja.

za odebeljeni del prosim raziskavo oziroma link!


Sicer je to common sense, ampak maš spodaj nek članek. Ki se navezuje na to. Verjetno, te je zmotilo, ker si lenobo vizualiziraš kot celodnevno poležavanje na kavču. Ne, lenoba je, da delaš stvari, ki niso izven območja ugodja.

Ljudje izbiramo med tistim kar je fajn in tistim, kar je prav. In starejši kot si, lažje se odrečeš tistemu kar je fajn in delaš tisto kar je prav. Zato pa ljudje tudi odlašamo stvari, ki jih bi morali narediti (npr. domača naloga, kar je prav) in raje delamo tisto, kar je fajn (igranje iger, branje slo-techa, itd).
Dejansko koliko ljudi poznaš, ki ne odlašajo stvari na jutri, ki so izjemno motivirani, ki končajo čisto vsako stvar, ki si jo zadajo. Izguba teže? Ni problema, done deal. Učenje jezika, malenkost. Pisanje diplome? Sem že zdavnaj začel.





http://www.nature.com/scitable/blog/our...

Zgodovina sprememb…

Okapi ::

do teh papirjev po (nesporno prekratkih) bližnjicah. In kako.
V gimnaziji se je redno in kolikor se je pač dalo, prišepetovalo in prepisovalo. Odvisno od strogosti profesorja. Pri nekaterih predmetih veliko, pri nekaterih čisto nič. Od bolj izvirnih načinov je pri nemščini kdo šprical kontrolko, ko smo pogruntali, da potem tisti pišejo naslednjič vprašanja, ki so jih imeli pri kontrolki v paralelki (ki smo jih seveda od tam pravočasno dobili). Pa pri angleščini smo uporabljali neke nadstandardne angleške učbenike, za katere smo v knjigarni našli navodila za učitelje, vključno s kontrolkami in rešitvami zanje:-). Precej pogosto je bilo prepisovanje obnov domačih branj (od bolj pridnih sošolcev in sošolk - neta takrat še nismo poznali:-).

Na faksu se je tudi še kaj plonkalo na izpitih, ampak bi rekel, da pri nikomur to ni bilo odločilno za izdelavo predmeta, kvečjemu za malo boljšo oceno, pa še to predvsem pri bolj obstranskih predmetih. Nihče od tistih, ki so diplomirali, ni prišel skozi s premalo znanja zaradi prepisovanja na izpitih. Bilo je tudi ene par primerov, ko je kdo ponaredil podpis profesorja pri frekvencah, ampak v vseh primerih zaradi birokratskih ovir, ne zato, ker mu profesor ne bi hotel podpisati.

Diplomske smo pa tudi pisali kar sami. Neta za copy/paste še ni bilo, citate smo pa pridno opremljali z viri, ker se ti je v plus štelo, če si imel veliko virov. Kakšnih posebno izvirnih pogruntavščin pa v diplomski tudi niso zahtevali, tako da bi se brez veze kitili s tujim perjem.

So pa bile diplomske na zelo različnih nivojih - nekatere so bile take, da bi jih naredil z levo roko v desetih dneh, nekatere so bile pa na nivoju magisterija.

O.

celada ::

Eh gimnazijsko plonkanje. V določenih primerih je bolje rečeno grupno reševanje testa. :D
Asus p5q-pro, 1,5 TB Segate Baraccuda , Sapphire Ati radeon 4850
Core 2 Duo E8400 4Gb rama

Invictus ::

celada je izjavil:

Eh gimnazijsko plonkanje. V določenih primerih je bolje rečeno grupno reševanje testa. :D

Tukaj se naši dijaki/študentje ne zavedajo da so tudi levakom, ki nimajo pojma, omogočili napredovanje na naslednjo stopnjo. To pomeni da jim bodo v končni fazi lahko omogočili diplomiranje na faksu. In bodo dobili enega konkurenta več za službo.

Na zahodu se to ne dela ... Čeprav profesorja med izpitom ni v učilnici. Učenci sami prijavijo plonkanje drugih. Ker vedo da gre za njihovo življenje. Zakaj bi drugim na podlagi svojega truda omogočil lagoden prehod v poklic in s tem povečanje konkurence?
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

jype ::

Sam še tega se manjka ja, da bodo otroc en druzga teptat začel.

deltacqb ::

Glede na to, da ima večina enake izkušnje, bi lahko profesorji že zdavnaj prilagodili ocenjevanje in pisanje testov tako, da bi bilo prepisovanje nesmiselno. Ne gre za to, da se bodo otroci tožarili, ampak za učenje integritete že v osnovni šoli in naprej v srednji. Ko pridejo na faks, morajo imeti to kot nekaj samoumevnega.

Pri nas prevladuje mnenje znajdi se pa če tudi je nepošteno in neetično. In vsi se smejijo temu razen, ko ugotovijo, da to delajo drugi na škodo prvim. Potem pa je vse narobe. Če se kdo strinja z načelom znajdi se, potem nima pravice jamrati kako so politiki pokvarjeni in podobno. Jebi ga, so se znašli.

jype ::

Učiti otroke sodelovanja in solidarnosti ne pomeni učiti jih lenobe in šlepanja.

Ni treba, da se obnašamo, kot da je vsak zase, ker nismo.

deltacqb ::

Sodelovanje pri individualnih nalogah? Poleg tega, kar je fajn jih je potrebno naučiti tudi kaj je prav.

jype ::

Individualno je ocenjevanje. Za naloge ni nobenega razloga, da bi bile.

darkkk ::

Men najbolje je, da sem na faksu pri 95% predmetih lahko mel a4 list s sabo, na katerem je bilo kar si hotel. Pri ostalih 2,5% pa si lahko imel še knjige. In kljub temu ni bilo ravno enostavno :P Pri preostanku pa je bil dovoljen le kuli.

Tko da, plonkanje iz "listkov" jaz podpiram, prepisovanja od kolegov pa ne. Sam to pomeni malo več dela za pedagoškega delavca, ki mora sestaviti test/izpit tako, da gre za preverjanje razumevanja ne pa test sposobnosti pomnjenja.

deltacqb ::

jype je izjavil:

Individualno je ocenjevanje. Za naloge ni nobenega razloga, da bi bile.


Tako je potekal študij pri nekaterih predmetih - skupni projekti. Potem pa je prišel kolega, ki je bil mnenja, da se je v življenju potrebno znajti in da je potrebno sodelovati.

Problem je bil ta, da se je oglasil enkrat na začetku in zadnji večer pred oddajo naloge. Svoj del je prekopiral iz interneta. Tisti, ki smo želeli boljšo oceno smo delali pol noči, da smo njegov del napisali sami. Na koncu smo vsi dobili enako oceno. Profesor je odgovoril, da se glede tega moramo sami zmenit.

Prvič, j.... takega profesorja, takoj na cesto z njim.
Drugič, ta kolega ima enako diplomo kot jaz, ampak ko se prijavi na delovno mesto ne pove, da so drugi delali namesto njega
Tretjič, če je to spremeljivo v družbi ne jokat kako imajo eni dobre službe in kako so politiki pokvarjeni.
Četrtič, ne more biti vse skupinsko, individualizem je v nekaterih primerih še kako potreben. Tudi v šoli.

Phantomeye ::

deltacqb je izjavil:

jype je izjavil:

Individualno je ocenjevanje. Za naloge ni nobenega razloga, da bi bile.


Tako je potekal študij pri nekaterih predmetih - skupni projekti. Potem pa je prišel kolega, ki je bil mnenja, da se je v življenju potrebno znajti in da je potrebno sodelovati.

Problem je bil ta, da se je oglasil enkrat na začetku in zadnji večer pred oddajo naloge. Svoj del je prekopiral iz interneta. Tisti, ki smo želeli boljšo oceno smo delali pol noči, da smo njegov del napisali sami. Na koncu smo vsi dobili enako oceno. Profesor je odgovoril, da se glede tega moramo sami zmenit.

Prvič, j.... takega profesorja, takoj na cesto z njim.
Drugič, ta kolega ima enako diplomo kot jaz, ampak ko se prijavi na delovno mesto ne pove, da so drugi delali namesto njega
Tretjič, če je to spremeljivo v družbi ne jokat kako imajo eni dobre službe in kako so politiki pokvarjeni.
Četrtič, ne more biti vse skupinsko, individualizem je v nekaterih primerih še kako potreben. Tudi v šoli.


Jaz sem nazadnje v skupini štirih SAM naredil 90% vsebine. Na določeni točki, ko so dejansko začeli sodelovat jim nisem več pustil, ker sem že vse lepo zastavil. Na koncu sem pa izvedel, da bi zaradi sodelovanja dobil najvišjo oceno in mi sploh ne bi bilo treba delat nič. Niti stavka.
Pa bi lahko rekel profesorju, da je vse moje. Ampak nisem.

Po drugi strani sem pa sodeloval pri enem večjem projektu, sem pa dobil takšne ljudi, da jim vsaka čast in bi z veseljem z njimi sodeloval znova in znova. Pol leta smo delal. Nobenega šlepanja nič. Samo občasni dnevi popolnega obupa.

Tako da čisto podpiram individualno delo. Ampak s tem bi morali začet zelo zgodaj. V osnovni šoli morda. Da bi se reduciralo mišljenje "se bom šlepal".
Nazadnje ko sem imel ZELO malo časa, sem profesorici rekel, da želim delat sam. Ker če bo zaradi drugih obveznosti trpel predmet, nočem, da bi škodoval drugim. Na koncu sem imel oceno boljšo od večine. Pa so vsi skupinsko delali razen mene (in še nekaj nas)

Zgodovina sprememb…

Invictus ::

Skupni projekt je daleč stran od skupnega delanja izpita.

Pri prvem je sodelovanje nujno, pri drugem ga ne sme biti da lahko izpraševalec dobi realno sliko kandidata.

Seveda je pa lahko učenje za izpit spet skupinsko.

To individualno opravljanje izpita pač ne pade pod slovensko mentaliteto uravnilovke, kjer so vsi enaki in nihče ne izstopa.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

jype ::

Če je profesor tako len, da se mu ne ljubi individualno niti ocenjevat, to ni greh dijakov in študentov.

Na zagovoru skupinskega projekta je _trivialno_ ugotoviti delež znanja (ne delež dela - tega se niti ne ocenjuje) v manj kot minuti izpraševanja vsakega posameznika.

BaToCarx ::

Fajn tema, samo markiram do kje me je nasmejala/bridke solze dala.

Vsi smo goljufali, ga ni angelčka, ki ni 100% (ok razen kak mongoloid ali kakšna druga napaka). V moji časih smo se združli, tako da so piflarji naredil plonkiče, se jih je preverilo in teklo fotokopirat, na koncu pa je bilo pred tablo vse "clear", tudi šepetanje in razne kretnje večinoma niso pomagale, ko je kdo zablokiral. Je ostal spomin da smo bili kar "teamwork" generacija, pa je bila gaussova lih tako ok, pa eni so na faksih, eni na poklicnih,... tako da se je lepo razdrobilo okoli, eni smo pa prfokse razočarali. Tak je.

Malo gor je eden omenil o "konkurenci", sej vas je polno z faxi... 0.1% pa je uporaben, kaj zdaj? Tujina? Saj je tam isto, pač sistem je preveč "zakurblal" in produciral "preveč" izobraženih, ki pa zdaj delajo kaj?

Potem bi pa še folk rad bolj "individualizem" forsiral, lol, kot da ga ni že preveč, dober vic.

Teamwork FTW! Remember its not you its us.

Invictus ::

Dobrih diplomirancev ni nikoli preveč. In vsi lahko najdejo službo. Vsaj v računalništvu.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

deltacqb ::

BaToCarx je izjavil:

Fajn tema, samo markiram do kje me je nasmejala/bridke solze dala.

Vsi smo goljufali, ga ni angelčka, ki ni 100% (ok razen kak mongoloid ali kakšna druga napaka). V moji časih smo se združli, tako da so piflarji naredil plonkiče, se jih je preverilo in teklo fotokopirat, na koncu pa je bilo pred tablo vse "clear", tudi šepetanje in razne kretnje večinoma niso pomagale, ko je kdo zablokiral. Je ostal spomin da smo bili kar "teamwork" generacija, pa je bila gaussova lih tako ok, pa eni so na faksih, eni na poklicnih,... tako da se je lepo razdrobilo okoli, eni smo pa prfokse razočarali. Tak je.

Malo gor je eden omenil o "konkurenci", sej vas je polno z faxi... 0.1% pa je uporaben, kaj zdaj? Tujina? Saj je tam isto, pač sistem je preveč "zakurblal" in produciral "preveč" izobraženih, ki pa zdaj delajo kaj?

Potem bi pa še folk rad bolj "individualizem" forsiral, lol, kot da ga ni že preveč, dober vic.

Teamwork FTW! Remember its not you its us.


Ne jemlji stvari iz konteksta. Govori se o skupinskem delu na izpitih ali drugače povedano: goljufanju. Ko pa se pogovarjamo o delu v firmi in na projektu, ki ni del študija pa je zagotovo potrebno timsko delo. Ampak to je druga tema oz. drug kontekst. Stvar je čisto preprosta: če je nekdo prepisoval, goljufal lahko rečemo, da so drugi naredili večji del njegovega/njenega študija. To pomeni, da ima goljufivo izobrazbo. In to ni sprejemljivo vsaj zame. Če za koga je, potem je pač eden tistih, ki prispeva k negativnemu stanju duha v slovenski družbi.

BaToCarx ::

Stvar je čisto preprosta: če je nekdo prepisoval, goljufal lahko rečemo, da so drugi naredili večji del njegovega/njenega študija.


Nevem no, kot se spomnim (slab spomin) je veči del vseh šol uporaba znanj, ki so jih drugi naredili/pogruntali, tolk let nazaj da ni več goljufanje?
Koliko formul si recimo ti pogruntal pri matematiki, preden so ti jih z imenom xy osebe na pladnju dali?

Ma pustmo, če ponarediš papirček zato da si na xy mestu, kar nekdo z neponarejenim papirčkom in brez tvojih vez/"nakladnaje skillz" ne more blizu, ja je narobe.

Nebi pa se zaradi tega "slovenski duh" nič bolj približal ničli ali celo negativi. Si ga večinoma zbijajo kar sami med sabo, z legalnimi papirčki, predvsem pa načinom "dela" ki ga imajo med sabo.

deltacqb ::

"Nevem no, kot se spomnim (slab spomin) je veči del vseh šol uporaba znanj, ki so jih drugi naredili/pogruntali, tolk let nazaj da ni več goljufanje?
Koliko formul si recimo ti pogruntal pri matematiki, preden so ti jih z imenom xy osebe na pladnju dali?"


Ti to enačiš z prepisovanjem od sošolca na izpitu? Če je vse v življenju tako preprosto pa res ni problema. :D

BaToCarx ::

Beri malo bolj gor, na ustnem boš padel.

Seveda je lajf simple, tebi ni?

deltacqb ::

Na dodiplomcu in podiplomcu sem imel vse skupaj 3 ustne zagovore. Dva od teh treh sta bila angleščina in nemščina, kjer sem moral povedati kako mi je ime, od kod prihajam in kaj delam (ok malo karikiram, veliko več kot to pa res nisem rabil povedati).

Projektne naloge skupinskega tipa ni bilo potrebno zagovarjati. Tu pa tam je eden iz skupine povedal kaj smo rešili. Niti pod razno pa ni zanimalo profesorjev kdo je kaj delal, kaj kdo zna in podobno.

V tem kontekstu zgoraj je življenje res simpl ja :), ampak za tiste lenuhe, ki niso nič delali. :D

BaToCarx ::

No sej si povedal da je simpl, pa še malo si mi osvežil spomin zakaj je tak pogled na šolstvo. Malo žalostno da ste pač imeli take profesorje, upam da jih je čim manj takih "jebivetrov" ki producirajo sam veš kake generacije.

m0LN4r ::

Dodajam, prinas je bilo timsko delo vedno pošteno razdeljeno in smo stvari zelo hitro naredili.
Vsak je delal tisto, kar je najbolj obvladal in smo bili vedno zadovoljni z oceno.

Če se pa zgodi, da v skupini nekdo ne dela. Se o tem obvesti profesorja in dobi sankcije al ustni zagovor. (Tak bi lahko bilo)

Pa velikokrat je bilo tudi, da sem jaz nekoga nekaj naučil in on mene. Meni je timsko delo kul. Več glav več ve je hitrejem bolj efektivno.
Pravtako timsko delo omogoča hitrejše odpravljanje in odkrivanje napak.
IN AMD RTG WE BELIEVE
Sooner or later TM

deltacqb ::

m0LN4r je izjavil:

Dodajam, prinas je bilo timsko delo vedno pošteno razdeljeno in smo stvari zelo hitro naredili.
Vsak je delal tisto, kar je najbolj obvladal in smo bili vedno zadovoljni z oceno.

Če se pa zgodi, da v skupini nekdo ne dela. Se o tem obvesti profesorja in dobi sankcije al ustni zagovor. (Tak bi lahko bilo)

Pa velikokrat je bilo tudi, da sem jaz nekoga nekaj naučil in on mene. Meni je timsko delo kul. Več glav več ve je hitrejem bolj efektivno.
Pravtako timsko delo omogoča hitrejše odpravljanje in odkrivanje napak.


Timsko delo je učinkovito v firmah, kjer tiste, ki lenarijo hitro vržejo na cesto. Na študiju je več kot dobrodošlo, če profesor nadzira kako delo poteka. Mi smo obvestili profesorje in niso naredili čisto nič. Zelo težko je najti neko skupino, kjer resnično vsi delajo in so dobri. Dober tim se zgradi v stresnih situacijah, ko vsak pokaže kaj zna in kako učinkovit je pod stresom.

CaqKa ::

Phantomeye je izjavil:

CaqKa je izjavil:

Invictus je izjavil:

Študentje bodo hoteli vedno plonkat. Ker smo ljudje v osnovi leni. zato pač plonkanje. Po možnosti na osnovi socialističnega sodelovanja.

za odebeljeni del prosim raziskavo oziroma link!


Sicer je to common sense, ampak maš spodaj nek članek. Ki se navezuje na to. Verjetno, te je zmotilo, ker si lenobo vizualiziraš kot celodnevno poležavanje na kavču. Ne, lenoba je, da delaš stvari, ki niso izven območja ugodja.

Ljudje izbiramo med tistim kar je fajn in tistim, kar je prav. In starejši kot si, lažje se odrečeš tistemu kar je fajn in delaš tisto kar je prav. Zato pa ljudje tudi odlašamo stvari, ki jih bi morali narediti (npr. domača naloga, kar je prav) in raje delamo tisto, kar je fajn (igranje iger, branje slo-techa, itd).
Dejansko koliko ljudi poznaš, ki ne odlašajo stvari na jutri, ki so izjemno motivirani, ki končajo čisto vsako stvar, ki si jo zadajo. Izguba teže? Ni problema, done deal. Učenje jezika, malenkost. Pisanje diplome? Sem že zdavnaj začel.





http://www.nature.com/scitable/blog/our...

Hmm, zadeva je zelo poljudna, nič kaj znanstvena.
Govori pa predvsem o procrastination in med drugim tudi da naj tega ne zamenjujejomo z lenobo, kar pa ti si naredil.
Zelo malo govori o vzrokih, kaj šele da bi kje v članku pisali nekaj vsaj približno podobnega izjavi "ljudje smo v osnovi leni". o tem da bi bila lenoba vprogramirana že od rojstva (torej od osnove) nič ne najdem.

Imamo študije Maslowa in njegovo lestvico potreb, ki daje sklepat ravno v nasprotno, da človek ki ima zagotovljene osnovne potrebe vedno bolj strmi k samoaktualizaciji. (torej ne k ne-delu, ampak k delu).

V UK je bila tudi raziskava, ki je ugotavljala kaj ljudi najbolj osrečuje. Zaključek je bil da delo in ljubezen. del o delu zelo lepo sovpada z maslowo samoaktualizacijo.

CaqKa ::

Če še malo dalje razmišljam glede na to da smo pri plonkanju med štuidenti...

V sloveniji je pač tako stanje da so nam starši govorili, kako se naj učimo da bomo naredli šolo in s tem dobili dobro službo. To "mantro" nekateri poslušamo že tako dolgo da nam gre prav na jetra. zraven se zgodi še to, da se slovenija osamosvoji in javni sektor naenkrat nastane črna ovca in mentaliteta zgornje mantre močno izgubi na pomenu. Slovenija se seli v privatni sektor, kjer pa diploma ni toliko pomembna kot v javnem sektorju na katerega so navajeni naši starši ki so gor zrasli v socialni državi Jugoslaviji.
Zraven še pridejo bonusi, ki jih dobiš kot študent. Inflacija študentov, ki nimajo dovolj ponosa in se zaradi omenjene mantre ne počutijo dovolj akceptirane v družbi, pa je realnost. V kriznih časih bolj in bolj.

Vsi dejavniki skupaj prinesejo glavnino današnjih študentov na fakse z drugim razlogom kot pa je samoaktualizacija. Zato ni čudno da prihaja do plonkanj. Zadeva s študijem je prišla do te mere, kot so nekateri že pred leti omenjali, da je postal študij socialni korektiv, študij več niso vrata do samoaktualizacije.

Keyser Soze ::

Kot so že nekateri omenili, v življenju je predvsem pomembno, da znaš rešit problem, ki je pred tabo. Sredstva so načeloma omejena, nikakor pa ne tako zelo kot so ponavadi na naših fakultetah ali na splošno v naših izobraževalnih ustanovah.

In naš izobraževalni sistem je (najbrž še vedno, nisem slišal da bi ga doletela kakšna reforma) dajal izredno velik poudarek na teoretiziranju in učenju po "črki knjige". Profesorja ni zanimalo ali si ti snov dojel. Profesorje je zanimalo ali si se ti snov naučil. Po možnosti iz njihovega avtorskega dela. Ergo, danes imamo en kup folka, ki je izredno "izobražen" v normativnem smislu, praktično pa so precej "zaostali".

Odraz tega je IMO tudi trenutno stanje v državi. Velika večina nesposobnih reševat probleme iz prakse.
OM, F, G!

gzibret ::

Keyser, bolj se ne bi mogel strinjat s tabo.

Imam izkušnje z mlajšimi, ki pridejo iz faxa na prakso ali delat za honorarca. Majke mi, ali teži non stop, kaj in kako mora narest, ali pa gleda kot eno tele in izdahne, da tega na faxu niso imeli. Za gugl sploh slišal ni, ali pa da bi si sam poiskal kakšno literaturo ali informacije. Delo (pomankljivo) naredi točno s tem, kar mu serviraš na pladnju, če pa mu (zanalašč) serviraš nič, pa javka in jamra, kako ga mučiš.

Joj joj joj...
Vse je za neki dobr!

Invictus ::

Seveda ste se vsi, ki tukaj pizdite kako neuka in neizobražena je mladina, že rodili z 50.000 urami kodiranja in prakse ter ste takoj presegli delodajalčevo normo za 3500 %.

Malo se spomnite kaki levaki ste bili na začetku ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Keyser Soze ::

Ma kaj samo mladina. Če bi bila samo mladina, problem bi še nekako šlo skozi prevzgojo. Problem je, da je velika večina outcomea iz univerz že nekaj časa (če govorim recimo od svojih časov naprej) praktično neuporabnih na svojem področju, namesto da bi bilo vice versa. Se pravi bi jih bil mali procent za odmet ostalo pa za ponucat.

Pa temu pač ni tako. Mene osebno, iz lastnih izkušenj povedano, bi bilo sram na mestu prenekaterega, ki ima recimo celo znanstveni naziv, a je totalni faliranec kar se tiče praktičnega dela (kar je tisto, s čimer se povečini srečuješ v življenju). Useless, ker je prišel čez faks oz. podiplomca ker je "talent" za piflanje. Totalno nefleksibilen, razmišljanje skristalizirano v priučenih tirnicah, ne moreš da človeka premakneš 5% ali da mu dopoveš kakšno idejo oz. koncept, ki nima njemu poznanega vzorca.

Žal.
OM, F, G!

gzibret ::

Jah, starejši so odrasli v drugem sistemu, za njih je to še vsaj približno razumljivo. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da tudi danes ni nič bolje (ali pa še slabše!).
Vse je za neki dobr!

BaToCarx ::

Mislim da vidva pogrešata besedo za tak tip človeka, preprosto se glasi "Funkcionalni idiot", starejša generacija je uporabljala drugo, z podobnim pomenom samo po avstrijsko je bila, se je pa ne spomnim.

Bolj zaskrbljujoče je da je takih okoli 80% v današnjem času, prej (50let nazaj) jih je bilo pa 60%.

Le kaj nas še čaka. :D

Okapi ::

Fahidiot.

O.

BaToCarx ::

Ja to je to. thx :D

Okapi ::

S tem da to ne pomeni nesposobnega človeka, ampak strokovnjaka, ki se spozna na eno samo področje. Recimo najboljši programer na svetu je lahko fahidiot.

O.
1 2
3
4


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Izbira faksa uni ali vsš FE (strani: 1 2 )

Oddelek: Šola
823064 (585) mr_chai
»

Žena pravi da VSŠ ni faks (strani: 1 2 3 4 5 6 )

Oddelek: Loža
26928102 (19386) jype
»

Višja šola za računalništvo

Oddelek: Šola
265195 (3274) adad
»

Zagovor diplome (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Šola
14540058 (19623) gzibret

Več podobnih tem