Forum » Šola » Matematika - 1. letnik faksa
Matematika - 1. letnik faksa
FrRoSt ::
Unilseptij je izjavil:
to ni tako težko, kot se ti zdi. Če je prva bela (verjetnost 3/8), potem v drugo velja, da je bela z verjetnostjo 2/7 in črna z verjetnostjo 5/7. Če je prva črna (verjetnost 5/8) potem je druga bela z verjetnostjo 3/7 in črna z verjetnostjo 4/7. Ko skupaj sešteješ črne in bele izide dobiš 3/8*2/7+5/8*3/7=37.5% za bel izid in 3/8*5/7+5/8*4/7=62.5% za črnega, ko izvlečeš drugo kroglico in če ne poznaš barve prve izvlečene kroglice.
VRHUNSKO!!
Ravno ta primer sem imel v mislih, ko sem omenjal, v katero luknjo je skočil Zajec!
Ti to enostavno izračunaš in določiš, jaz pa to imeujem (po svoje): Verjetnostni paradoks (nevednosti)!?
Če ne poznaš barve izvlečene kroglice, potem ti verjetnost ostane enaka, ista!?
Če pa vlečeš drugo kroglico in poznaš barvo prvo izvlečene, potem se ti verjetnost spremeni!
Se ti ne zdi to malce paradoksalno!?
lepo da si tako navdušen, ampak ne ... ni paradoksalno :)
No, lepo, se ti ne zdi paradoksalno!
Verjetno zato, ker je končni rezultat vedno isti!
Izvleceš lahko vedno samo tri bele in pet črnih kroglic! In REZULTAT se vedno UJEMA in POTRDI!
Zdaj pa ti meni povej, očitno se spoznaš na zadevo, kakšna je pa verjetnost za izvlek tretje in četrte kroglice, če jaz izvlečem prvo in drugo, pa ti ne povem, kakšne barve sta!?
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
borut_p ::
Ce ne ves kaksne barve so nima veze kaj si 'potegnil' zato ti razlagam, da nima veze kako so prerazporejene kroglice, dokler vleces iz istega 'poola' lahko jih das na dva dela, ampak se vedno vleces iz iste mnozice, ce ti je tako lazje. Lahko imam jaz pet krogic pa ti tri - ce ne vema kdo ima kaj in vlecemo se vedno iz mnozice osmih, bo rezultat vedno isti.
Ni nobenega paradoksa.
Ni nobenega paradoksa.
Randomness ::
Vlečenje kroglic lahko prevedeš na ekvivalenten eksperiment. Imaš 3 bele in 5 črnih kroglic, tako kot v zgornji nalogi. Sedaj jih (miže) naključno premešaš in razvrstiš v vrsto. Kakšna je verjetnost, da bo tretja kroglica v vrsti bela. S kratkim premislekom ugotoviš, da mora biti ta verjetnost enaka ne glede na to, katero kroglico v vrsti si izbral, saj so vsa mesta od 1 do 8 med seboj enakovredna. Verjetnost mora biti torej vedno 3/8, ne glede na mesto kroglice v vrsti.
FrRoSt ::
Ce ne ves kaksne barve so nima veze kaj si 'potegnil' zato ti razlagam, da nima veze kako so prerazporejene kroglice, dokler vleces iz istega 'poola' lahko jih das na dva dela, ampak se vedno vleces iz iste mnozice, ce ti je tako lazje. Lahko imam jaz pet krogic pa ti tri - ce ne vema kdo ima kaj in vlecemo se vedno iz mnozice osmih, bo rezultat vedno isti.
Ni nobenega paradoksa.
Ne razumeš! Naju tlačiš v isti koš!
NE pravim in trdim, da jaz NE VEM, katere barve kroglice sem izvlekel! 🐾 Jaz samo pravim, da ti ne veš, katere barve kroglice sem jaz izvlekel!!
In zato bo verjetnost ostala enaka za tebe, NEVEDNEŽA! do KONCA!
In če bom jaz potegnil ven 6 kroglic, 3 črne in 3 bele, .... boš ti nevednež še vedno mislil in računal, da imaš 3/8 verjetnosti, da izvlečeš belo kroglico!
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
mirator ::
Po kateri formuli se tole računa in kak je točen rezultat?
Iz posode, v kateri je 5 črnih in 3 bele kroglice, na slepo in brez vračanja eno za drugo vlečemo kroglice. Kolikšna je verjetnost, da je prva izvlečena kroglica bela?
Matematična verjetnost, da izvlečeš belo kroglico je 3/8 = 37,5%
Matematična verjetnost, da izvlečeš črno kroglico je 5/8 = 62,5 %
Ko izvlečeš prvo kroglico, se pri izvleku druge, zadeve spremenijo:
1. če prvo izvlečeš belo kroglico, potem ti ostaneta med petimi črnimi še dve beli:
- matematična verjetnost v drugo, da izvlečeš belo kroglico je 2/7 = 28,7 % IN
- matematična verjetnost da izlečeš črno: 5/7 = 71,43 %
2. če prvo kroglico izvlečeš črno, veljajo naslednje verjetnosti pri izvleku druge:
- matematična verjetnost v drugo, da izvlečeš belo kroglico: 3/7 = 42,86 %
- matematična verjetnost v drugo, da izvlečeš črno kroglico: 4/7 = 57,14 %
In tako dalje.
Če pri izvleku, ne veš, kakšne barve je prva izvlečena kroglica, potem pač imaš štiri zgoraj opisane verjetnosti.
Bikica195 ::
Da ne bodo samo kroglice haha...
Bi vas še jaz prosila za pomoč:
Koliko denarja imam po 6-ih letih, če odprem račun in vplačam 127€ in vmes ne opravim drugih transakcij (banka pa uporablja obrestnoobrestni račun in letni pripis obresti po letni obrestni meri 4%).
Hvala!
Sem uspela rešiti, hvala vseeno :)
Bi vas še jaz prosila za pomoč:
Koliko denarja imam po 6-ih letih, če odprem račun in vplačam 127€ in vmes ne opravim drugih transakcij (banka pa uporablja obrestnoobrestni račun in letni pripis obresti po letni obrestni meri 4%).
Hvala!
Sem uspela rešiti, hvala vseeno :)
I walk. I look. I see. I stop. I photograph.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Bikica195 ()
Bikica195 ::
Banka uporablja obrestnoobrestni račun, letno obrestovanje z letno obrestno mero 5 %. Sonja na začetku prvega in tretjega leta na banko položi (obakrat enak) znesek. Kolikšen je ta znesek, če ob koncu 10. leta lahko dvigne 168 EUR, v vmesnem obdobju pa ni opravila drugih transakcij?
TEGA pa res ne ugotovim
TEGA pa res ne ugotovim
I walk. I look. I see. I stop. I photograph.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Bikica195 ()
Jakob5345 ::
Poskusi nalogo natančno razstaviti glede na to kaj se dogaja:
1) Na začetku prvega leta položiš glavnico (označi jo recimo z x).
2) Ta glavnica se obrestuje 2 leti z obrestno mero 5%
3) Potem k denarju, ki ga imaš na računu dodaš še za x denarja - skupna vrednost je nova glavnica.
4) To novo glavnico obrestuješ še 8 let z obrestno mero 5% (od začetka 3. leta do konca 10. leta)
5) Na koncu vsega tega imaš 168 €
Dobiti bi morala enačbo iz katere izraziš x in ga poračunaš (jaz sem na hitro poračunal in dobil približno 54 €).
Upam, da ti bo zdaj šlo!
1) Na začetku prvega leta položiš glavnico (označi jo recimo z x).
2) Ta glavnica se obrestuje 2 leti z obrestno mero 5%
3) Potem k denarju, ki ga imaš na računu dodaš še za x denarja - skupna vrednost je nova glavnica.
4) To novo glavnico obrestuješ še 8 let z obrestno mero 5% (od začetka 3. leta do konca 10. leta)
5) Na koncu vsega tega imaš 168 €
Dobiti bi morala enačbo iz katere izraziš x in ga poračunaš (jaz sem na hitro poračunal in dobil približno 54 €).
Upam, da ti bo zdaj šlo!
Hypathia ::
Banka uporablja obrestnoobrestni račun, letno obrestovanje z letno obrestno mero 5 %. Sonja na začetku prvega in tretjega leta na banko položi (obakrat enak) znesek. Kolikšen je ta znesek, če ob koncu 10. leta lahko dvigne 168 EUR, v vmesnem obdobju pa ni opravila drugih transakcij?
TEGA pa res ne ugotovim
Najbolje, da si nastaviš enačbo ekvivalence glavnic, v tvojem primeru:
ar10+ ar8=168
izraziš a in vstaviš r= 1,05
dobiš 54,08 EUR
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Hypathia ()
Mali voz ::
Spet en problem. Kako naj bolj elegantno poenostaviti izraze z (negativnimi) ulomkovimi potencami? Primer:
(x2+3)1/2 - (x(x-3)(x2+3)-1/2)
Ali lahko izpostavim (x2+3) in s katero potenco ter kaj mi ostane?
Hvala.
(x2+3)1/2 - (x(x-3)(x2+3)-1/2)
Ali lahko izpostavim (x2+3) in s katero potenco ter kaj mi ostane?
Hvala.
mirator ::
Spet en problem. Kako naj bolj elegantno poenostaviti izraze z (negativnimi) ulomkovimi potencami? Primer:
(x2+3)1/2 - (x(x-3)(x2+3)-1/2)
Ali lahko izpostavim (x2+3) in s katero potenco ter kaj mi ostane?
Hvala.
Če prav razumem, imaš enačbo, ki se glasi:
(x2+3)1/2 - (x(x-3)(x2+3)-1/2)=0 in iz katere potem izpostaviš ali izračunaš x.
V tem primeru potem lahko negativni del preneseš na desno stran enačbe in dobiš:
(x2+3)1/2 = (x(x-3)(x2+3)-1/2,
nadaljevanje verjetno ni več težko in končno preko:
x2+3= x(x-3) dobiš
x=-1
Zgodovina sprememb…
- spremenil: mirator ()
Mali voz ::
V bistvu gre za števec ulomka in me zanima ali obstaja kakšen enostavnejši način za reševanje kot da dam oba člena na skupni imenovalec, pa imam potem dvojne ulomke in celo akrobacijo.
mirator ::
Res sem malo zakompliciral, pač že nekoliko iz vaje. Ni pa nobenih dvojnih ulomkov, če daš na skupni imenovalec. Rezultat je
3(1+x)(x2+3)-1/2
3(1+x)(x2+3)-1/2
Zgodovina sprememb…
- spremenil: mirator ()
Mali voz ::
Do dvojnih ulomkov pride ker je v osnovi naloga, odvajaj funkcijo (x-3)/koren(x2+3). Ampak, če te prav razumem, druge poti kot da v števcu urejaš izraz z dajanjem na skupni imenovalec, ni?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Mali voz ()
Mali voz ::
Ena finančna naloga, če se kdo spozna.
Podjetje mora izdelati 10.000 stolov, za izdelavo enega se porabi 2 uri.
Delavci so plačani 6 € na uro in trenutno niso polno izkoriščeni. 75 % delovnega časa delajo za redno proizvodnjo, ostale ure predstavljajo proste zmogljivosti. Delavci prejemajo za 8-urni delavnik fiksno plačo. Za izvedbo naročila v čim krajšem času, bodo vsi delavci (200) porabili 4 ure na dan, kar kombinirajo z rednim delom (8-urni delavnik) in nadurami. Nadure so plačane po enaki urni postavki, kot redno delo.
Kakšni so dodatni stroški dela?
Podjetje mora izdelati 10.000 stolov, za izdelavo enega se porabi 2 uri.
Delavci so plačani 6 € na uro in trenutno niso polno izkoriščeni. 75 % delovnega časa delajo za redno proizvodnjo, ostale ure predstavljajo proste zmogljivosti. Delavci prejemajo za 8-urni delavnik fiksno plačo. Za izvedbo naročila v čim krajšem času, bodo vsi delavci (200) porabili 4 ure na dan, kar kombinirajo z rednim delom (8-urni delavnik) in nadurami. Nadure so plačane po enaki urni postavki, kot redno delo.
Kakšni so dodatni stroški dela?
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Odvod (strani: 1 2 )Oddelek: Šola | 5241 (3519) | FrRoSt |
» | matematika - pomočOddelek: Šola | 3839 (2894) | lebdim |
» | Matematika - pomoč (strani: 1 2 3 )Oddelek: Šola | 26756 (23331) | daisy22 |
» | Matematika spl. matura 2011 (strani: 1 2 )Oddelek: Šola | 9457 (8079) | hexor |
» | diferencialne enačbeOddelek: Loža | 3897 (3585) | overlord_tm |