Streha odporna na točo?

Ali obstaja kakšna boljša rešitev od klasične strešne kritine (za streho dvokapnico), ki jo toča lahko preluknja?

Tesla solar roof?

...beton pa mir.

con28 je 30. jul 2020 ob 19:35 izjavil:

Ali obstaja kakšna boljša rešitev od klasične strešne kritine (za streho dvokapnico), ki jo toča lahko preluknja?

Potem ti ostane samo pleh.
Trimo Trebnje, naprimer.

Cez celo streho napnes mrezo. Izgleda cesko, dela pa :lol:

Ce je toca, spustiti rolete dol. Ali spravit gor? Menjava stekel, v kolikor se poskodujejo, bi naj bila hitrejsa, cenejsa.

Na TV-ju se je prejle možakar pohvalil, da njihove strehe ni uničilo, ker je kovinska. Ostale, opečne kritine, pa so kar dobro nastradale.

Najboljs je potem pleh. Folcan aluminij ali pa reinzinc streha. To je vecno, nic je ne prebije. Tegola je ok, vendar se na dolgi rok ob takem mucenju pesek spravi dol, potem je pa bitumen izpostavljen, kar je samo se recept za tezave

kixs je 30. jul 2020 ob 20:10 izjavil:

Izgleda cesko, dela pa :lol:

Kaj točno si s tem mislil? 30+ let stari stereotipi niso na mestu, še posebej, ko primerjaš GDP (PPP) Češke in Slovenije zadnjih let ali v koliko držav lahko potuješ brez vize s češkim potnim listom ter v koliko s slovenskim oz. kateri od teh dveh je med top 10.

borut_p je 30. jul 2020 ob 20:22 izjavil:

Zimonem je 30. jul 2020 ob 20:18 izjavil:

Težko vedt. Včeraj kakega vetra ni bilo, če pa je imaš pa vse poplavljeno. Pa preden ti stekla zamenjajo sr3d poletja ali pozimi ... Dol jih daš.

Pleh se bo videlo čez par let kako se je obnesel. No zamočilo ni. Je pa pleh jeba za veter.

Pleh ala Trimo je problematicen ce sleme ni pravilno izveden in pritrjen. Obicajno je tezava celo na podkostrukciji, saj streho odnese skupaj z njo.
Pleh direkt na podeskano streho je pa lifelong. Nic ne more prit zraven. Je pa res, da se povrsina seveda deformira. Gledam sosedovo streho, ki je ze 35 let ena in ista - ima ogromno vdrtin a niti eno tocko prebitja

Sestra je tisti konec, pa nisem bil dol, ampak priteklo ji ni čez streho. Life Long ne verjamem več nikomur. Saj veš kako je zadnjič po Ljubljani lupilo plehnate strehe. Ampak toča velikosti jabolk je precej redka.

Pločevinasta kritina, seveda ustrezno pritrjena, da je veter ne olupi.

fikus_ je 30. jul 2020 ob 20:36 izjavil:

Pločevinasta kritina, seveda ustrezno pritrjena, da je veter ne olupi.

seveda ne pozabit na podkonstrukcijo. če se veter dobro zaleti v napušč, lege pa niso dobro pritjene, dvigne vse hkrati - še sploh na primorskem - zato pa je tam vse betonsko

jaz govorim o temle - upam, da se vidi link

https://www.google.com/search?q=rheinzi...

Primorska streha - beton in na njem z malto pritrjeni strešniki (korci).

borut_p je 30. jul 2020 ob 21:31 izjavil:

MadMax je 30. jul 2020 ob 21:21 izjavil:

borut_p je 30. jul 2020 ob 20:17 izjavil:

Najboljs je potem pleh. Folcan aluminij ali pa reinzinc streha. To je vecno, nic je ne prebije.

Kar sanjaj, da je alu neuničljiv.
Poleg tega je bilo to v Domžalah komaj ogrevanje napram dogajanju 2 leti nazaj v Črnomlju in okolici.

ALU je neuničljiv. Če imaš poškodbo, ti najdem problem pri montaži. Sem imel priložnost raziskovat eno streho, ki je puščala - in kaj je bilo - mojster je en vijak pohodil na strehi in prebil pleh. Super ...

Zato pa ... alu je OK, ampak za tiste ki imajo malo več €€ je pa Rheinzinc

Nisi ti še videl od Boga preluknjanega aluminija, a?
En kurc je neuničljiv, ga preluknja, brez krivde montažerja (pa kaj točno sploh ima pohojen vijak s točo???). Ne sicer domžalska velikosti kurjega jajca, a govorimo o že doživetem v SLO, pa očitno bo vedno huje.
Pa "malce" večjih ledenih kroglic (hitrost in energija nista zgolj linearno napram premeru) seveda tudi nisi še videl.
Ampak ti kar trobi svoje o "neunićljivem" aluminiju, ki ga pohojen šraufek preluknja...

Jeklen pleh da, alu pač ne, kot odgovor na naslov.
Poškoduje vseeno, a premoči ne. S tem imaš čas za sanacijo podaljšan na par let ali več.

Beton se spere, tako da čez par desetletij zgleda češko je pa neuničljiv in funkcionalno enak kot prvi dan.

nekako tako
https://www.bolha.com/stresna-kritina/r...

otago je 30. jul 2020 ob 20:05 izjavil:

Ni resitve. Pred leti je Desternik bil na udaru, v 2 letih so 3x prekrivali strehe. Zlobno receno, lokacije starih kmetij so jo najboljse odnesle. Območja novogradenj(40 let oz. manj) manj.

To se mi zdi da je pri nas eden ključnih problemov, da se pri lokaciji gradnje in postavitve novih objektov ne upošteva več konfiguracije terena, zgodovine vremenskih pojavov in podobno, kar so včasih znali izkoriščati sebi v prid, čeprav niso imeli takega tehničnega znanja in podatkov, s katerimi razpolagamo danes. So se pa še kako dobro zavedali moči narave. Kje so poplave, plazovi, močan veter in iz katere smeri ponavadi najbolj piha, visoka snežna odeja itd. - vse to so faktorji, ki jih je potrebno upoštevati pri izbiri lokacije objekta ter kako bo objekt izgledal (bo imel klet, kakšna streha in v katero smer itd.).

Če se tega ne upošteva, se pa seveda lahko streho prekriva vsakih par let na novo, ali pa ti voda zaliva klet ob vsakih večjih padavinah, ko naraste podtalnica.

Moje mnenje glede izbire strešnika je, da moraš pogledati pri izbiri s čim so pokrite cerkve. Številne cerkve so namreč postavljene na hribih, kjer so zelo izpostavljene vremenskim vplivom in morajo prenesti tudi najhujša neurja. Izkaže se, da so krite s kvalitetnim bobrovcem. Seveda lahko huda ujma kakšno posamično kritino tudi razbije ali celo odnese, ampak ponavadi je škoda minimalna, način kritja pa zagotavlja, da tudi posamična poškodba strešnika še ne pomeni zamakanja, ker je dvojno kritje. Pa seveda bistveno je, da je strešnik dovolj težak, da ga ne odnese vsak udarec vetra s strehe.

Ampak pri nas se kakor vidim zadnje čase ukvarjajo s krovstvom razni šušmarji, ki ti natvezijo take bučke, da se lahko samo držiš za glavo. Se sploh ne čudim, da odkriva toliko streh.

Pri pločevinastih strehah je potrebno nameniti precej pozornosti nevarnosti pojava kodenza. Predvsem mora biti omogočeno ustrezno prezračevanje pod kritino.

"gerard kritina

Premalo izolacije.
Recept za gnile late v parih letih. Sam sem popravljal tako zadevo, zato vem."

Prezračevanje ni ustrezno!

FireSnake je 31. jul 2020 ob 08:09 izjavil:

sem omenil Trimo Trebnje

So oni že precej pred Teslo imeli koncept integriranih sončnih celic v strešnike? Kako je bilo pri njih z odpornostjo na udarce?

Trimo zdrži tudi večjo točo, preverjeno v Črnomlju ob zadnji katastrofi. Je pa polno udrtin ampak dvomim da ta estetika koga razen sredi Ljubljane moti.

FireSnake je 31. jul 2020 ob 08:09 izjavil:

toro69 je 30. jul 2020 ob 20:29 izjavil:

gerard kritina

Premalo izolacije.
Recept za gnile late v parih letih. Sam sem popravljal tako zadevo, zato vem.

Izvedba "A-Je To" in domači mojstri ne štejejo. To pa je 95% enostanovanjskih hiš v SLO.

Kovinske strehe se v tem primeru najbolje obnesejo, sicer jih poškoduje, jih pa ne preluknja in tako ni dodatne škode zaradi vode. Jo je pa v vsakem primeru potrebno pregledati in tudi tu zamenjati poškodovane strešnike zaradi rje. Je pa potrebna pravilna izvedba, da ni kakšnih drugih težav. Skratka, plusi, minusi povsod.

Koliko je pa pločevinasta streha glasna ob dežju?

Jp, mi imamo na nadstrešku tako poceni pločevinasto streho (plate ca. 6m) in seveda poka točno tako, kot je zgoraj povedal MadMax. Za nadstrešek je OK. Tudi dež se seveda precej sliši. Se pa navadiš in ni ravno moteče. Seveda pa je letos, ko je že celo poletje bolj "aprilsko", izrazito tako leto, da poka non-stop. Ne vem pa, kako bi take plate prenašal na bajti.
Foter ima Decro in se ne sliši (skoraj) nič. Precej tišje kot prej salonitke, pokanja (sonce-senca) absolutno nobenega. Kondenz pa je druga zgodba.