Rusija vs. Ukrajina aka. "Putin - še sladkih 16 let na oblasti?"

vohamBS je 3. dec 2025 ob 20:04:51 izjavil:

esel je 3. dec 2025 ob 20:00:23 izjavil:

Nekaj so želje, drugo pa realnost. Vem samo, da so Rusi želeli prinesti “rožice” v Kijev.

In ti se zanašaš na svojo stekleno kroglo, ko si ugotovil kaj so bile želje, ignoriraš pa gola dejstva - da je Rusija napadla 40M državo z 190k vojaki, tretji dan vojne pa so se začeli pogajat o premirju. Kako lahko sploh trdiš kaj takega - ali ne poznaš dejstev, ali pa ne znaš seštet 1 + 1.

Goran10 je 3. dec 2025 ob 20:10:35 izjavil:

jao srbske teroije zarote dej pober se na mmc

vohamBS je 3. dec 2025 ob 20:11:23 izjavil:

Goran10 je 3. dec 2025 ob 20:10:35 izjavil:

jao srbske teroije zarote dej pober se na mmc

A to si zdej asa potegnu iz rokava :)

vohamBS je 3. dec 2025 ob 20:18:11 izjavil:

Goran10 je 3. dec 2025 ob 20:14:23 izjavil:

vohamBS je 3. dec 2025 ob 20:11:23 izjavil:

Goran10 je 3. dec 2025 ob 20:10:35 izjavil:

jao srbske teroije zarote dej pober se na mmc

A to si zdej asa potegnu iz rokava :)

to so tipične srbske fore ko niso sposobni prevzeti odgovornost za svoja dejanja so pa vsi ostali krivi. sem ti že zgoraj odgovoril v čem je problem. rusi 30 miljard v 30 letih zdaj 500 miljard v štirih seveda ne za gospodarske naložbe ampak za uničenje soseda. zdaj pa ti meni povej kaj je bolje 500 miljard investicij ki bi vzajemno gospodarsko prepletle Ua in Rusijo ali pa 500 miljard da razbijaš po njej ker kao nato se širi.

Tvoje izvajanje so tipični prijemi, ko ti zmanjka argumentov... prehod na floskule, obtoževanja brez osnove, pošiljanje nekam, itd...

Goran10 je 3. dec 2025 ob 20:18:22 izjavil:

kašne floskule debil? opisal sem ti jedro ruskih težav.

raje investirajo v uničenje kot v cvetenje.

Windlass je 3. dec 2025 ob 20:24:18 izjavil:

vohamBS je 3. dec 2025 ob 20:09:21 izjavil:

Mene ne moti oslabljena Rusija - mene moti, da nekateri tukaj ne spregledate, da je bil to plan ZDA o katerem so fantazirali že leta. Sedaj pa zaradi vašega vztrajanja ne bo oslabljena samo Rusija, ampak zraven še Evropa.

Ne razumem čemu sprašuješ kako ne spregledamo, če pa se tega z niti enim dokazom ne da podkrepiti.
Kakšna je logika za tem? Če bi bil to načrt ZDA, bi lahko ZDA kadarkoli v zadnjih letih mirno uničila Rusijo, predvsem pa ne bi zdajle igrali tako, da Putinu lahko samo prihaja v hlače. ZDA trenutno rešujejo Putinu rit.

sparklyslo je 3. dec 2025 ob 19:42:16 izjavil:

Noro, kaj so eni bolani.Zavezniki so med drugo svetovno vojno tudi podpihovali, ker so se branili proti nacistom. Se vidi da zagovorniki rusije nimajo nikakrsnih vrednot kot putin. Le €€€

Utk je 3. dec 2025 ob 20:42:32 izjavil:

Naj uganem, če bi Putin jutri napadel Estonijo, bi Putin in mmc rusofili govorili da je Evropa napadla Rusijo.

vohamBS je 3. dec 2025 ob 20:45:08 izjavil:

Bom pogledal video. Saj bi ti razlagal o Natu, ampak verjamem, da si že to slišal, in te ni prepričalo - mogoče ti bo tole pomagalo, da ti posvetu lučka - predlagam da tudi ti sam pogledaš en kratek odsek (minuta od 59:40 naprej).

windigo je 3. dec 2025 ob 20:34:04 izjavil:

sparklyslo je 3. dec 2025 ob 19:42:16 izjavil:

Noro, kaj so eni bolani.Zavezniki so med drugo svetovno vojno tudi podpihovali, ker so se branili proti nacistom. Se vidi da zagovorniki rusije nimajo nikakrsnih vrednot kot putin. Le €€€

Sem že hotel Pithlit pozvat, da nam pride ob moralnem propadu očitat levite, pa na srečo ti rešuješ čast foruma. In drži, slavoukrajinci ste precej bedna družba tako z moralnega vidika kot tudi sicer: recimo goran bi vse, kar je, zreduciral na dolarje, potem pravi pravi esel tukaj, da je vzdrževanje vojne, ki je ne moremo zmagat, naložba in to zato, ker bo šlo Rusom slabše.
In ja, vztrajanje na vojni in to kot naložbi, kjer skoraj ne moreš izboljšati svojega položaja, je podpihovanje, še posebej v času, ko se pogovarja o miru, kjer sicer tudi ne boš izboljšal položaja, poslabšal pa tudi ne bistveno, le ljudje ne bodo več crkovali po raznih jarkih.

Visoko moralna drža je v tem okvirju vojna z Rusijo, ampak zato vam pa zgleda zmanjkuje morale. Torej vendarle: Pithlit, rabimo te.

Pac-Man je 3. dec 2025 ob 20:49:21 izjavil:

vohamBS je 3. dec 2025 ob 20:45:08 izjavil:

Bom pogledal video. Saj bi ti razlagal o Natu, ampak verjamem, da si že to slišal, in te ni prepričalo - mogoče ti bo tole pomagalo, da ti posvetu lučka - predlagam da tudi ti sam pogledaš en kratek odsek (minuta od 59:40 naprej).

Zakaj bi državi z jedrskim arzenalom rabili shithole države za bufer? Da se državljani ne okužijo z idejo "lahko nam gre bolje"?

Windlass je 3. dec 2025 ob 20:54:59 izjavil:

Če bi bil plan uničiti Rusijo bi politična volja pač obstajala, kar ti pove, da je tvoja teorija napačna.
Če ti ne bi bilo škoda besed, kot si se izrazil, bi malo bolje premislil tole svojo parabolo.

vohamBS je 3. dec 2025 ob 21:05:25 izjavil:

Windlass je 3. dec 2025 ob 20:54:59 izjavil:

Če bi bil plan uničiti Rusijo bi politična volja pač obstajala, kar ti pove, da je tvoja teorija napačna.
Če ti ne bi bilo škoda besed, kot si se izrazil, bi malo bolje premislil tole svojo parabolo.

Odgovor je povsem enostaven - to ni možno - ne moreš mirno uničit Rusije. Druga opcija pa je, da jo uničiš nemirno. Tukaj imaš pa več problemov: 1. kot sem ti povedal ne boš spravil evropskih vojakov v Ukrajino, ker bodo šli ljudje na cesto, in 2. ker tvegaš lastno uničenje, za kar je velika verjetnost, če Rusija ne bo imela drugega izhoda.

MadMen je 3. dec 2025 ob 21:15:03 izjavil:

vohamBS je 3. dec 2025 ob 21:05:25 izjavil:

Windlass je 3. dec 2025 ob 20:54:59 izjavil:

Če bi bil plan uničiti Rusijo bi politična volja pač obstajala, kar ti pove, da je tvoja teorija napačna.
Če ti ne bi bilo škoda besed, kot si se izrazil, bi malo bolje premislil tole svojo parabolo.

Odgovor je povsem enostaven - to ni možno - ne moreš mirno uničit Rusije. Druga opcija pa je, da jo uničiš nemirno. Tukaj imaš pa več problemov: 1. kot sem ti povedal ne boš spravil evropskih vojakov v Ukrajino, ker bodo šli ljudje na cesto, in 2. ker tvegaš lastno uničenje, za kar je velika verjetnost, če Rusija ne bo imela drugega izhoda.

Seveda, če Rusija izgubi je edina logična varijanta da naredi samomor in napade druge države z jedrskim orožje (in potem Rusija nazaj dobi z jedrskim orožjem).
/s
Huda logika, ni kej. Glej da te ne ukradejo.

vohamBS je 3. dec 2025 ob 21:19:43 izjavil:

MadMen je 3. dec 2025 ob 21:15:03 izjavil:

vohamBS je 3. dec 2025 ob 21:05:25 izjavil:

Windlass je 3. dec 2025 ob 20:54:59 izjavil:

Če bi bil plan uničiti Rusijo bi politična volja pač obstajala, kar ti pove, da je tvoja teorija napačna.
Če ti ne bi bilo škoda besed, kot si se izrazil, bi malo bolje premislil tole svojo parabolo.

Odgovor je povsem enostaven - to ni možno - ne moreš mirno uničit Rusije. Druga opcija pa je, da jo uničiš nemirno. Tukaj imaš pa več problemov: 1. kot sem ti povedal ne boš spravil evropskih vojakov v Ukrajino, ker bodo šli ljudje na cesto, in 2. ker tvegaš lastno uničenje, za kar je velika verjetnost, če Rusija ne bo imela drugega izhoda.

Seveda, če Rusija izgubi je edina logična varijanta da naredi samomor in napade druge države z jedrskim orožje (in potem Rusija nazaj dobi z jedrskim orožjem).
/s
Huda logika, ni kej. Glej da te ne ukradejo.

Na potezi je Evropa, ne Rusija. Rusija ima zdaj svoj plan, in če ga bodo speljali bodo (verjetno) osvojili štiri pokrajine. Če želi zahod to preprečit, mora eskalirat Zahod. Se pravi če zahod izgubi je edina logična varijanta da naredi samomor?

Windlass je 3. dec 2025 ob 21:14:28 izjavil:

S tvojim načrtom t.j.: rus ma jedrsko, za vsak primer dajmo rusu vse kar si poželi, boš uničil vse. Čestitke.
Isto logiko boš uporabil ko pride na Baltik, Madžarsko, Slovenijo, po tvojo ženo..

Snežno kepo se ustavlja, ko je majhna. Ti samo kažeš, da ne znaš načrtovati niti 5 minut v prihodnost. Če kljubovanje nekomu z nukico ni dovoljeno, potem je v bistvu že zmagal (kadarkoli si pač nekaj zaželi).

vohamBS je 3. dec 2025 ob 21:33:23 izjavil:

Windlass je 3. dec 2025 ob 21:14:28 izjavil:

S tvojim načrtom t.j.: rus ma jedrsko, za vsak primer dajmo rusu vse kar si poželi, boš uničil vse. Čestitke.
Isto logiko boš uporabil ko pride na Baltik, Madžarsko, Slovenijo, po tvojo ženo..

Snežno kepo se ustavlja, ko je majhna. Ti samo kažeš, da ne znaš načrtovati niti 5 minut v prihodnost. Če kljubovanje nekomu z nukico ni dovoljeno, potem je v bistvu že zmagal (kadarkoli si pač nekaj zaželi).

Zakaj bi jaz moral nosit riziko, če si ti korajžen? Nihče ni hodil sem, mi/NATO je šel tja.

ModriMiha je 3. dec 2025 ob 21:04:55 izjavil:

Rusija je vojasko mocnejsa od Ukrajine, Ukrajina je ne more zares premagati. Lahko pa ji otezi zivljenje, kar precej ze pocne z napadi globoko na rusko ozemlje in ji s tem dela skodo. Verjamem, da bodo Rusi na koncu osvojili celoten Donbas (ne celotne 4 pokrajine), a hudic je v detajlih. Pomembno je, da bo to za Ruse se naprej bolece in to jih bo odvrnilo od nadaljnjih osvajanj v Ukrajini. Cilj je, da postane Ukrajina za Rusijo neprijeten nasprotnik, ki se ga ne bo splacalo nadalje napadati.

phantom je 3. dec 2025 ob 23:06:00 izjavil:

Evo, priznanje ruskega generala, da so res načrtovali tri dni do Kijeva.

https://kyivindependent.com/in-rare-cri...

He referred to Russia's reported plan to "seize Kyiv in three days," saying that Russia had "Tbilisi Syndrome," and memories of the events of the five-day war with Georgia in 2008, but in Ukraine's case it "did not turn out that way."

Še celoten 40-minutni intervju v ruščini, če se komu da poslušat (mislim, da te tri dni prvič omeni ob 3:18).

https://www.rbc.ru/radio/27/11/2025/692...

Evropski politiki ponovno — že tretjič v nekaj več kot stotih letih — slepo z zavezanimi očmi vodijo Evropo v novo vojno. Neverjetno, pa vendar resnično, podobno kot pred Prvo svetovno vojno. Zgodovina je v evropskem primeru slab učitelj. Najnovejša potrditev tega drvenja v vojno je nedavni predlog Evropske komisije za tako imenovani vojni schengen, ki bi omogočil premikanje evropskih vojsk preko meja proti vzhodu brez soglasja posameznih držav članic E.U. To je v nasprotju z načelom suverenosti držav članic in temeljnimi akti Evropske unije.
Po besedah Kaje Kallas, visoke predstavnice EU za zunanje zadeve in varnostno politiko:
»Hitro premikanje evropskih vojsk je bistveno za obrambo Evrope. Obrambna pripravljenost temelji na tem, da lahko tanke in vojake pripeljete tja, kjer jih potrebujete, ko jih potrebujete. Evropa se sooča z varnostnimi grožnjami brez primere. Potreba po boljši vojaški mobilnosti ne bi mogla biti bolj jasna.«
Diplomacija — domnevno njena temeljna dejavnost — je pri nekdanji estonski premierki popolnoma pozabljena vrlina. »Vojna, vojna in priprave na vojno« je danes slogan vodilnih političnih elit Evrope. V epicentru tega razvoja sta ponovno dve najmočnejši evropski državi: Nemčija in Rusija.
Otto von Bismarck, »železni kancler« Nemčije in arhitekt evropskega ravnotežja moči ob koncu 19. stoletja — v letih pred prvo svetovno vojno — je opozarjal, da mir v Evropi temelji na stabilnih odnosih med Nemčijo in Rusijo. To opozorilo je pozabljeno.
Nemški minister za obrambo Boris Pistorius (mož z ruskim imenom), katerega država naj bi imela v nekaj letih ponovno najmočnejšo vojsko v Evropi, je napovedal, da bi se Rusija lahko že naslednje leto odločila za napad na nekatere najbolj izpostavljene države Nata, najkasneje do leta 2028.
The Wall Street Journal je 26. novembra poročal, da je Nemčija pred dvema letoma in pol izdelala tajni načrt za vojno z Rusijo. Uspeh te obsežne vojaške operacije, s kodnim imenom OPLAN Deu, z do 800.000 nemškimi, ameriškimi in drugimi Natovimi vojaki, bi — po 1.200-stranskem dokumentu — odvisen od infrastrukture, ki se zdaj intenzivno modernizira. Tudi vojaki se pospešeno pripravljajo na vojno.
Francoski načelnik generalštaba Fabien Mandon je nedavno, ob splošnem zgražanju javnosti, izjavil, da mora biti Francija »pripravljena sprejeti izgubo svojih otrok«, če želi učinkovito odvračati rusko »grožnjo«. Podobnega mnenja je tudi evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius, rusofobni litovski politik. Ta bi Ukrajino spremenil v novo Vojno krajino, vojaško obmejno območje, za zaščito Evrope pred domnevnim ruskim napadom — tako kot nekoč pred turškimi vpadi. To je eden od uradnih razlogov za trenutno militarizacijo EU in dolgoročno oboroževanje Ukrajine.
________________________________________
Evropa mora zmagati za vsako ceno
Uradna zahodna doktrina pravi, da je Rusija izvedla agresijo proti Ukrajini in s tem grobo kršila mednarodno pravo in ustanovno listino ZN, popolnoma ignorira pa dejstvo, da je vojna posledica širjenja Nata v prostor nekdanje Sovjetske zveze in grobe kršitve temeljnih pravic rusko govorečega prebivalstva Ukrajine.
Po dokumentu za evropsko obrambo ( White paper) – Pripravljenost EU do leta 2030, objavljenem marca letos, je prihodnost Ukrajine temeljna za prihodnost Evrope kot celote. Izid vojne bo faktor, ki bo določal prihodnost EU. Evropa mora po mnenju Kallasove in njene nadrejene Ursule von der Leyen, predsednice Evropske komisije, zmagati za vsako ceno.
Zato je koalicija tako imenovanih »voljnih evropskih držav«, ki jo vodijo Velika Britanija, Nemčija in Francija, zavrnila 28-točkovni mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je — kljub omahovanju in pogostim spremembam stališč — končno sklenil, da vojne v Ukrajini ni mogoče dobiti in bi lahko vodila do jedrskega spopada med Združenimi državami in Rusijo.
Nasprotno pa vodilne evropske države, čeprav so v preteklosti že izgubljale vojne proti Rusiji, vztrajajo pri nadaljevanju ukrajinske vojne do zmage, ki naj bi preprečila ruski napad na Evropo. Trezen človek se vpraša, kolikšen del teh trditev je realen in čigavim interesom služijo napovedi nove, tretje splošne evropske vojne v malo več kot stoletju? Odgovor je jasen: interesom politikov, ki so Evropo pripeljali v trenutno skoraj brezupno stanje.
________________________________________
Tudi če bi Rusija hotela napasti Zahodno Evropo, za to nima sredstev
Rusija se v demografskem pogledu stara: ima manj otrok, več starejših in vse manj delovne sile. Skupna stopnja rodnosti 1,41 otroka na žensko (2024) je ena najnižjih v zadnjih desetletjih. Srednja starost je 42 let.
Ruski gospodarski in demografski potencial — 145 milijonov prebivalcev v primerjavi s približno 450 milijoni Evrope; ruski nominalni BDP okoli 2 tisoč milijard dolarjev v primerjavi s skupnim BDP EU, ki znaša približno 16–17 tisoč milijard dolarjev — jasno kaže, da Rusija ne more uspešno napasti držav članic Nata, tudi če bi to želela.
Drugi razlog je, da evropske članice Nata same namenjajo približno 380–420 milijard USD (2024) za oboroževanje, medtem ko vse članice Nata skupaj z ZDA porabijo v ta namen 1,34–1,45 tisoč milijarde USD. Rusija je kljub vojni leta 2024 namenila za vojaške izdatke le okoli 149 milijard USD.
Ruski predsednik Vladimir Putin je prejšnji teden napovedi o ruskem napadu na NATO zavrnil kot »smešne« ter ponudil, da jih formalizira v paktu o nenapadanju. »Rusija ne namerava napasti Evrope. To se nam zdi smešno, mar ne?« je dejal na tiskovni konferenci v Biškeku v Kirgiziji. »Nikoli nismo imeli takšnih namer. Če pa želijo, da se to formalizira, pa dajmo, brez problema.«
________________________________________
Gospodarske posledice
Pripravljenost vodilnih evropskih političnih elit, da nadaljujejo vojno v Ukrajini, je deloma posledica sistemskega razkroja Evropske unije kot demokratične institucije. EU do zdaj ni bila sposobna oblikovati niti ene same mirovne pobude za končanje vojne v Ukrajini; poleg tega se zaradi povsem enostranske politike, udejanjene v zgrešeni strategiji 19 paketov sankcij proti Rusiji, sooča z naraščajočo deindustrializacijo. Industrijska proizvodnja v Nemčiji je na primer padla na ravni, nazadnje zabeležene pred 20 leti. Številna tehnološka podjetja, predvsem nemška, selijo svojo proizvodnjo v Združene države, kjer so poslovni pogoji bistveno ugodnejši.
Ob cenah energije iz ZDA, ki so tudi do petkrat višje od rusih. evropsko gospodarstvo ne more več konkurirati na svetovnem trgu, ki ga vse bolj obvladujejo kitajska in druga uspešna podjetja z globalnega juga. Vodilni evropski politiki, ki se zanašajo na zastareli izvozno usmerjeni model — kar potrjuje drastičen upad nemškega izvoza avtomobilov na Kitajsko — ne morejo več sprožiti novega razvojnega cikla. Zato so se obrnili k tako imenovanemu vojnemu keynesianizmu, ki temelji na ideji, da lahko vlade spodbudijo gospodarsko rast s povečanjem javne porabe, v kar je vključena tudi oborožitev.
________________________________________
Odvisnost od vojne ekonomije
Adolf Hitler je sledil temu vzorcu pred drugo svetovno vojno; v ZDA pa so bile posledice velike depresije odpravljene šele s hitrim razvojem vojne ekonomije med drugo svetovno vojno. Trump v prizadevanju, da bi dosegel cilje gibanja MAGA, zato ni naključno odredil vsem članicam NATO, naj povečajo obrambne izdatke na 5 odstotkov svojega BDP. Evropske politične elite so temu ukazu sledile brez odpora, saj si z ustvarjanjem vojnega vzdušja in velikimi dobički obrambne industrije lažje ohranjajo na oblasti.
Ker proizvodnja orožja ni odvisna od tržnih pogojev — cene določajo proizvajalci, ne trg ali potrošniki — postaja orožje vse dražje. To največjim proizvajalcem, na primer v Združenih državah, Nemčiji in drugih večjih evropskih državah, omogoča spodbujanje gospodarske rasti in začasno ustavitev gospodarskega upada.
V Nemčiji bo gospodarska rast letos manj kot eno odstotna že tretje leto zapored. Zato ni naključje, da Nemčija in druge vodilne evropske države niso zainteresirane za končanje vojne v Ukrajini, temveč za njeno nadaljevanje, saj lahko samo z vzdrževanjem napetosti ohranjajo višjo gospodarsko rast, ki temelji predvsem na obrambni industriji. V večini drugih industrijskih sektorjev, na primer v nekoč ikonični evropski avtomobilski industriji, je EU že izgubila boj proti kitajskim proizvajalcem. Namesto vlaganja finančnih sredstev v raziskave in razvoj na civilnem področju bodo evropske države v glavnem financirale vojaške raziskave.
Vojni keynesianizem deluje le kratkoročno. To potrjuje tudi dejstvo, da je gospodarska rast v Rusiji začela upadati. Isti scenarij bo v nekaj letih doletel tudi Evropo.
________________________________________
Drugačno vodstvo
Edina pot iz te krize je novo vodstvo na čelu najmočnejših evropskih držav in EU, ki zaradi svojega militarizma hitro izgublja legitimnost. Po najnovejših evropskih javnomnenjskih raziskavah francoskega predsednika Emmanuela Macrona podpira manj kot 15 odstotkov francoskih volivcev; britanskega premierja Keira Starmerja manj kot 20 odstotkov Britancev (skoraj tri četrtine ga ocenjuje negativno), nemškega kanclerja Frederica Merza pa — kljub temu, da je na položaju šele nekaj mesecev — podpira le približno 25 odstotkov Nemcev.
V teh treh vodilnih evropskih državah, ki so v resnih gospodarskih težavah, bo verjetno prišlo do menjave oblasti v naslednjem letu ali dveh. To bo močno vplivalo na politično situacijo v Evropi. Naraščajoče militaristične politične elite izgubljajo zaupanje javnosti. Nobena evropska anketa ne kaže, da javnost podpira vojno ali skrajno militarizacijo. Vodilna nemška opozicijska stranka AfD na primer zagovarja konec vojne v Ukrajini, reformo sistema OZN, ki bi odražal spremenjeno ravnotežje moči v svetu, ter demokratično reformo EU — ali izstop Nemčije, če to ne bo doseženo.
________________________________________
Prva evropska diktatorka
Podobno odmaknjeni od politične realnosti so (neizvoljeni — kar je treba poudariti) vodilni funkcionarji EU. Najbolj drastična primera sta von der Leyen in Kallas, najtrdnejši zagovornici militarizacije. Predsednica komisije je v govoru o stanju unije letos septembra napovedala vrsto pomembnih sprememb v tej smeri. Če bodo izvedene, bo EU postala avtoritarna, centralizirana in militaristična organizacija.
Med drugim je von der Leyen napovedala postopno odpravo načela soglasja pri ključnih odločitvah EU (najprej na področju zunanje politike). Opustitev tega načela bi bil prvi pomemben korak k oblikovanju federalne strukture EU, tj. odpravi suverenosti posameznih držav. Majhne države bi bile v izrazito podrejenem položaju, saj bi večje države z večjim prebivalstvom lahko same določale politiko EU. Madžarski premier Viktor Orbán bi bil v tem primeru le »glas vpijočega v puščavi«.
Von der Leyen odločno zagovarja tudi uvedbo vojnega schengna. V tem primeru bi bile lahko države članice EU vpletene v vojne proti svoji volji (Madžarska je že izjavila, da ne bo dovolila prehoda vojske preko svojega ozemlja za morebitno konfrontacijo z Rusijo). Zavzema se za povečano integracijo evropske vojaške industrije in — zaradi naraščajočih napetosti med ZDA in EU — pa tudi postopno oblikovanje skupne evropske vojske. EU se spreminja iz politično-gospodarske unije v vojaško zavezništvo.
Pod krinko »zaveze k demokratični odpornosti«, ki jo je predsednica komisije napovedala v svojem septembrskem govoru, se skriva ambicija uvedbe splošne medijske cenzure. Ukrepi naj bi preprečevali sovražni govor pod krinko boja proti otroški pornografiji, vključujejo pa tudi obvezni nadzor e-pošte in drugih digitalnih komunikacij na internetu. Vrhunec orwellskega modela popolnoma nadzorovane družbe je njen predlog za ustanovitev centralne obveščevalne službe EU — neke vrste »evropske CIE« — ki bi bila osebno podrejena njej. Očitno si von der Leyen prizadeva postati prva evropska diktatorka. Ona in njeni sodelavci, s podporo in servilnostjo vodilnih evropskih politikov, se očitno pripravljajo na uvedbo sodobne evropske diktature sui generis. O teh alarmantnih vprašanjih se v evropskih medijih za zdaj le malo razpravlja.
________________________________________
EU v razkroju
Razlike v stališčih znotraj EU glede vojne v Ukrajini kljub vsemu vendarle vse bolj prihajajo na površje. Južni sredozemski blok držav denimo ne podpira Poljske in baltskih držav pri stopnjevanju napetosti z Rusijo; skupina srednjeevropskih držav — Madžarska, Slovaška in verjetno kmalu po nedavnih volitvah tudi Češka — zavrača brezpogojne diktate iz Bruslja; medtem ko osrednja skupina držav, ki jo predstavljata Nemčija in Francija, kaže mišice v konfrontaciji z Rusijo, deloma zaradi notranjih političnih razlogov.
Namera »koalicije voljnih«, da zaseže premoženje ruske centralne banke v Evropi, te razlike še poglablja, saj bi lahko bili prizadeti vsi člani EU kot poroki. Namesto diplomacije se evropske države oklepajo vzorcev, ki so jih nekoč opustile v času hladne vojne. To potrjuje dejstvo, da sta bili dve pomembni evropski organizaciji potisnjeni na rob: Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Evropsko združenje za prosto trgovino (EFTA). OVSE bi morala postati ključni akter pri oblikovanju nove varnostne strukture miru v Evropi, EFTA pa je vzorna organizacija, ki spodbuja celovito gospodarsko sodelovanje in nima ambicij postati nova nadnacionalna struktura — za razliko od EU pod njenim trenutnim vodstvom. EFTA bo gotovo potencialna alternativa za članice EU, ki se ne strinjajo s trenutnim centralističnim in avtoritarnim usmerjanjem EU.
Protislovja znotraj EU se bodo zaostrila, ko bodo sprejete nove članice, saj se bodo subvencije za obstoječe članice — zlasti na področju kmetijstva in kohezijskih skladov — znatno zmanjšale. Obstaja nevarnost, da bo EU sledila poti razpada, podobno kot nekdanja Jugoslavija. Evropa, ki je skoraj pet stoletij predstavljala dominantno svetovno silo, je zdrsnila na obrobje, čeprav elita, ki jo vodi, tega noče priznati.
________________________________________
Izid vojne v Ukrajini bo nedvomno vplival na EU. Mir je v interesu Evrope, Ukrajine in Rusije. Popolna zmaga ne bo mogoča; vojni keynesianizem bo prizadel tako Evropo kot Rusijo, kar potrjuje tudi postopni upad gospodarske rasti v Rusiji, ki lahko povzroči notranje napetosti. Vojna se bo nekega dne končala, vendar to ne pomeni, da bo zavladal mir. Glede na povsem nasprotna stališča obeh sprtih strani obstaja velika verjetnost, da se bo v Vzhodni Evropi dolgoročno oblikoval zamrznjen konflikt. Razrešiti ga bo mogoče le z dialogom. Mir v Evropi ni mogoč brez sodelovanja vseh sil. Izključitev Rusije in Nemčije s Pariške mirovne konference leta 1919 je imela tragične posledice za ves svet. Ponovitev te napake bi lahko bila usodna.
uroš Lipušček, dr., je slovenski novinar in zgodovinar, dolgoletni dopisnik RTV Slovenija iz OZN, ZDA in Kitajske. Leta 2024 je kandidiral za poslanca v EU. Trenutno je profesor na Univerzi Emuni (Evro-sredozemska univerza) v Piranu v Sloveniji. Je avtor več knjig in analiz o zgodovini, med njimi Ave Wilson: ZDA in preoblikovanje Slovenije v Versaillesu 1919–1920 (2003) in Sacro Egoismo: Slovenci v krempljih tajnega londonskega pakta iz leta 1915 (2012).