Mama drogerašica. Naj si spremenim ime?

Pozdravljeni!

Običajno ne pišem na forume, sem pa dobila informacijo, da je na tem forumu nivo komunikacije za nekaj stopenj višji kot na drugih, zato sem se le odločila. Zanimajo me vaša mnenja.

Primer je resničen, pa čeprav se tudi meni včasih zdi vse skupaj in zmeraj bolj nadrealistično.

Stara sem 43 let in moja mama je že 15 let odvisnica od drog. Jemlje vse »uzduž i popreko«. Temu primerno je postala oziroma je ves čas dneva že leta in leta povsem zmešana, po domače postala je nora, še bolj po domače, pamet ji je šla v rit, je agresivna in nasilna, nadleguje vse okrog sebe, tako da se je ljudje bojijo: Nekaj primerov:
- ko je izgubila osebno izkaznico, nove ni šla iskat po normalni poti, pač na upravno enoto, do okenčka, ampak je na hodniku pri varnostniku zagnala vik in krik, da hoče govoriti z načelnikom upravne enote (in je to dosegla)
- pri zdravniku ne čaka v vrsti, ampak samo vdre skozi vrata, ko je v čakalnici xy ljudi, pri zdravniku v ambulanti pa v tistem hipu drug pacient
- zdravniki jo po tolikih letih samo pošiljajo drug drugemu, ker se je želijo znebiti
- že nekaj desetletij je ljudem dolžna gore denarja in ko si kdo od njih sploh še upa priti na naša vrata, ona o teh dolgovih nima pojma, začne kao jokati kako je revica uboga, v naslednjem trenutku pa grozi, da bo poklicala policijo, ker da jo nadlegujejo in kako so si sploh drznili izmisliti, da jim je ona kaj dolžna
- določeni upniki se obračajo tudi name, čeprav že 20 let ne živim doma in za 90% dolgov sploh ne vem oziroma izvem slučajno, ko mi zanje pove na pol dementen oče, ki je pozabil na mamin ukaz, da se hčerki ne sme povedati za nobenega upnika ali pa, ko upniki pridejo ravno takrat, ko sem na obisku, ker jima čistim hišo in ker imam oba kljub vsemu rada (medklic: po vseh tako hudih stvareh, ki sta mi jih povzročila, si tako želim, da bi mi bilo vseeno za njiju, pa ne gre)
- najraje si denar izposoja od zelo starih ljudi (ni potrebne dodatne razlaga, mar ne)
- nadlegovala je mojo prijateljico odvetnico, da kako si ona meni drzne svetovati (ja, Bog pomagaj, na koga pa naj se obrnem za pravni nasvet pri vseh pravnih problemih, ki mi jih mama povzroča, če ne na prijateljico odvetnico) in da kako si drzne gledati v zemljiško knjigo (prijateljico sem prosila jaz, da bi mi povedala koliko hipotek je na njuni nepremičnini; mama me namreč prosi, da naj dovolim, da se pol njune nepremičnine prepiše name – toliko je brihtna, da ve, da jima z očetom verjetno zelo kmalu sledi deložacija). Jaz seveda hočem preveriti vsa pravna dejstva, preden naredim naumnost. Nadlegovala jo je na službeno telefonsko številko in ji grozila. Prijateljica je en teden bila do mene mrtvo hladna, potem pa mi je vendarle povedala, da ji je moja mama grozila in da se je boji. Na srečo sva zgladili spor. Ubilo bi me, če bi jo izgubila, ker mi je res najboljša prijateljica.
- ko misli, da ji bo koristilo (npr. ko si želi izposoditi denar), se naredi povsem pametno in brihtno, gre k frizerju, se lepo uredi in evo opet, ljudje ji nasedejo
- na veliko se hvali s svojo hčerko, kako je hčerka (jaz) oh in sploh in kaj vse je doštudirala (ok, to je res), čeprav sem ena res čisto navadna oseba
- primerov je še našteto
- da je vse še bolj kruto: podobni sva si kot jajce jajcu. Imela me je mlada. Zamenjujejo naju po videzu. Ko sem v domačem kraju, me lokalni odvisniki na ulici ali ko grem na sprehod skozi park, ustavljajo in sprašujejo ali rabim metadon, spet drugi pa, ali ga prodam???!!!

Sedaj pa bistvo: zadnja leta sem čutila, da sem zaradi nje stigmatizirana.
Prvič: vidim po pogledih ljudi, po pogledih sošolk in sošolcev z osnovne šole, ko se srečamo na obletnici. Govorim o tistih, ki so končali srednjo medicinsko in delajo v domači bolnišnici in so imeli z njo tisočkrat opravka. Seveda ne rečejo nič, a jaz vidim poglede.
Drugič: poklicno imam dosti opravka z ljudmi. Molim Boga, da me nihče ne bi vprašal od kod sem; iz majnega kraja (ko pridejo do mene, pa že tako ali tako vedo moje ime in priimek – pač taka je narava mojega dela) in ker ljudje takoj seštejejo 1 + 1, evo takoj njihova misel: »To je od tiste zmešanke hčerka, joj, raje hitro vstran od nje, kaj pa če je tudi ona zmešana.«
Tretjič: zaradi njenih izpadov, mi propadajo poslovne priložnosti. Tisočkrat sem ji prepovedala, da govori, da ima hčerko in predvsem, da govori kako je hčerki ime, a zdrogiranki kaj dopovedati???!!!

In še en primer: z možem, ki vse to ve in najinim prijateljem, ki o tem ne ve nič, smo pred leti na morju srečali Slovence. Pristopili so do naju, potem, ko se je najin prijatelj nekaj metrov stran od mene in moža, z njimi zapletel v prijeten pomenek. Oni so njemu povedali, da so iz te in te regije in prijatelj seveda nič hudega sluteč njim nazaj, da kakšno naključje, da njegova prijatelja (midva z možem) sva tudi po rodu iz te in te regije. Potem so ti Slovenci navdušeno pristopili do naju, rekoč oh kakšno naključje je, da se srečamo ljudje iz iste regije. Seveda je sledilo njihovo neizbežno vprašanje od kod točno v tej regiji sem doma. Povedala sem. Sledil je šok za oboje. Oni so tudi s te vasi. Navdušeni so me vprašali s katere ulice? Kaj bi naj drugega, povedala sem. Oni navdušeni v zrak, da to je neverjetno, da oni so z te in te ulice, ki je pravokotna na mojo ulico. Na tem mestu sem že doživljala smrtno grozo. Seveda so spraševali naprej: s katere hiše sem točno. Tu sem začela mutiti: »A veste, ko pridete v vas, potem tam in tam zavijete tja in tja in potem tja in tja in bla bla bla...« Na vsak način so hoteli ugotoviti katera hiša. Ko niso in niso ugotovili (ker sem namerno mešala sever in jug in levo in desno), so me povprašali po priimku in ker tu res nisem mogla lagati, evo: gotova priča: v njihovih mislih sem postala hčerka od lokalne zmešanke.

In sedaj končno moje vprašanje oziroma množica njih, a prvo vprašanje je najpomembnejše:
- Naj si spremenim ime in priimek?

Naslednje pa vas sprašujem:
- Naj se lažem od kod sem po rodu?
- Bodo ljudje, ki so kadarkoli imeli opravka z mano pod mojim sedanjim imenom in priimkom, kadarkoli pozabili, na moje staro ime in priimek in da sem hčerka od lokalne zmešanke? Če ja, koliko desetletij bo trajalo?
- Kaj menite, ali zaradi moje matere ljudje tudi zame menijo, da sem morda zmešana (jaz menim, da sva si različni kot noč in dan (razen po videzu, o tem sem pisala že zgoraj), nikomur nisem dolžna centa, menim, da nimam nič, nič, nič skupnega z njo.)?
- Kaj bi vi storili na mojem mestu? Bi obdržali isti priimek kot ga ima ona, ponosno dvignili glavo, bili še naprej drugačni od nje in ljudem s svojim obnašanjem in dejanji dajali vedeti, da vi niste taki kot ona in da niste krivi, da imate tako mater?
- Ali bi si čim prej spremenili ime in priimek, se lagali o kraju rojstva in novi ljudje vas ne bi niti slučajno povezali z lokalno zmešanko?
- Bi ji zamolčali, da ste si zamenjali ime? Ker če ji povem, potem se bo hvalila, da je njena hčerka ta in ta, ki pa ji je bilo prej ime tako in tako. In bom spet na istem.Verjetno je potem bolje, da ona še naprej misli, da mi je ime xy, jaz pa bom zž in ljudje, ki me bodo spoznali na novo, me ne bodo mogli povezati z njo (čeprav vaški jeziki segajo še čez oceane, ne pa da ne bi segali okrog po Sloveniji).
- Ali so ljudje dovolj inteligentni, da bodo (vsaj kakšen procent njih) pomislili, da sem se preimenovala zato, ker se zaradi sramu, ki ga mama povzroča, želim distancirati od nje? Eh, verjetno tako daleč ne bodo razmišljali, saj nisem javna oseba.

Hvala vam za vaša mnenja.

Poznam modela ki je takoj sinu spremenil priimek iz ić v slovenski, ker je takoj ko se je Slovenija odcepila videl kako se tretirajo južnjaki, tako da, ja podpiram.

V Ameriki je navada da si veliko ljudi spremeni v ENG govoreče priimke, ker potem dobijo lažji vstop v družbo!

Ja pojdi si spremenit, samo če boš živela v istem okrožju in vsi vedo kdo si, ti ne bo pomagalo dosti, je bolje da greš v drugo mesto živet...

To je tech forum ne med...... :(

v sloveniji je stigma in opravljivost, pa tudi slab spomin ena od narodovih tradicij. odselitev, zamolčanje neprijetnosti, prekinitev stikov, navezovanje novih stikov pa tudi sprememba imena je včasih edina možna rešitev.

problem je, ko stopita v enačbo čustva in dediščina. večina ljudi nima srca, da bi kar tako pustila svoje starše. navsezadnje so tvoji starši. sploh če do njih čutiš neko usmiljenje in se zavedaš njihovih problemov. ampak na tej točki se moraš vprašati - ali imaš sploh še to moč, da lahko kaj narediš ali pa bo edini rezultat tega tvoje trpljenje? druga stvar je dediščina, ki ponavadi predstavlja nepremičnine in zemljo in za večino slovencev je to sveta dobrina. če si se v končni fazi pripravljena temu odpovedati, oziroma tvoje življenje ne zavisi od tega, potem imaš možnost izbrati prosto pot. so pa to težke stvari, večina slovenskih tragedij izvira iz problematičnih družinskih odnosov in dediščine.

pa še glede foruma, nivo komunikacije je višji kot drugje, samo pa tukaj prevladuje dosti nizek nivo empatije in straight brutalna logika, ki jo dosti tehničarjev edino razume in ki za socialno-človeška vprašanja pogosto ni najbolj optimalna.

Če si v življenju ne moreš ustvarit nekaj sam, ter čakaš na dediščino, potem je nekaj narobe s teboj. Pri 43ih letih bi morala imeti že odplačano nepremičnino v kateri živi, al pa vsaj tričetrt. Zakaj bi se čakalo, da stari umrejo da dobiš nekaj zastonj?
Ko bodo dovolj stari starši, da gredo v dom, se nepremičnina proda in se s tem odplačuje stroške bivanja v domu.

back on topic:.. Če ti starš škodi pri tvoji službi, je najboljše distanca in s tem tudi sprememba imena, razen če se preseliš v drugo mesto.

@OP bojim se da je "škoda" že narejena, efektivno pa ti sprememba imena ne bo dosti koristila. Še najbolj učinkovita je selitev v popolnoma novo okolje kjer dobiš čisto drugo lokalno priznano identiteto. To je seveda težak korak ki od tebe zahteva da se umakneš od ljudi ki jih poznaš celo življenje.

Alternativa je tudi sprejemanje situacije kot take. Sicer pa... zakaj bi si soremenila ime ? Če bi se ali pa si se poročila imaš itak možev priimek. V tem primeru te verjetno bolj žre podzavest in si mogoče malo domišljaš, da te ima okolica na piki.

Zodiac je 21. jun 2020 ob 18:31 izjavil:

To je tech forum ne med...... :(

Ja, tist forum je infested in kot tak neuporaben. Žal je s tam v zadnjem času en kup golazni poskusilo migrirat na Slotech...

Zahvaljujoč naši strogi moderaciji so se obrnili in sedaj tam užaljeni pljuvajo po ST. Anonymo sem tudi tam malo sodeloval ampak glede na videno ostalim ljudem ne moreš zamerit da se obračajo sem... medover ima dobesedno najbolj nesposobno in pasivno moderacijo kar jo lahko vidiš. Dobesedno ogaben Clickbait portal, ki se na račun sodelujočih še javno promovira in jih izpostavlja.

nirm je 21. jun 2020 ob 18:35 izjavil:

v sloveniji je stigma in opravljivost, pa tudi slab spomin ena od narodovih tradicij. odselitev, zamolčanje neprijetnosti, prekinitev stikov, navezovanje novih stikov pa tudi sprememba imena je včasih edina možna rešitev.

problem je, ko stopita v enačbo čustva in dediščina. večina ljudi nima srca, da bi kar tako pustila svoje starše. navsezadnje so tvoji starši. sploh če do njih čutiš neko usmiljenje in se zavedaš njihovih problemov. ampak na tej točki se moraš vprašati - ali imaš sploh še to moč, da lahko kaj narediš ali pa bo edini rezultat tega tvoje trpljenje? druga stvar je dediščina, ki ponavadi predstavlja nepremičnine in zemljo in za večino slovencev je to sveta dobrina. če si se v končni fazi pripravljena temu odpovedati, oziroma tvoje življenje ne zavisi od tega, potem imaš možnost izbrati prosto pot. so pa to težke stvari, večina slovenskih tragedij izvira iz problematičnih družinskih odnosov in dediščine.

pa še glede foruma, nivo komunikacije je višji kot drugje, samo pa tukaj prevladuje dosti nizek nivo empatije in straight brutalna logika, ki jo dosti tehničarjev edino razume in ki za socialno-človeška vprašanja pogosto ni najbolj optimalna.

Si siguren da rabiš imeti isti priimek za dokazovanje dediščine? Saj ženske spreminjajo priimek ob poroki, zakaj bi sprememba zaradi stigme predstavljala problem dokaza na sodišču?

Glede soočanja s sokrajani je najbrž najboljše, če jim z zdolgočasenim obrazom poveš, da si na žalost hčerka od tiste zmešane drogerašice tam. Če direktno zadaneš bistvo, je agonija še najkrajša, pa ljudje načeloma razumemo.

Sosed je pred leti, ko sta bila starša pijanca še živa, očeta z verigo privezal za hruško, mater pa zaklenil v klet. Ni dolgoročno pomagalo, imel je pa en dan miru Kasneje, ko je oče že umrl, je mater večkrat prestregel, ko je po vaseh prosjačila za pijačo (in off we go - v klet). Sčasoma je prenehala piti, a je zdaj tudi ona že mrtva.

Scaramouche1 je 21. jun 2020 ob 19:05 izjavil:

A. Smith je 21. jun 2020 ob 19:00 izjavil:

Glede soočanja s sokrajani je najbrž najboljše, če jim z zdolgočasenim obrazom poveš, da si na žalost hčerka od tiste zmešane drogerašice tam. Če direktno zadaneš bistvo, je agonija še najkrajša, pa ljudje načeloma razumemo.

Sosed je pred leti, ko sta bila starša pijanca še živa, očeta z verigo privezal za hruško, mater pa zaklenil v klet. Ni dolgoročno pomagalo, imel je pa en dan miru Kasneje, ko je oče že umrl, je mater večkrat prestregel, ko je po vaseh prosjačila za pijačo (in off we go - v klet). Sčasoma je prenehala piti, a je zdaj tudi ona že mrtva.

Zaradi takih stvari ljudje bežijo čez ocean, brutalno, ta oseba je lahko normalna, ampak je v Sloveniji stigma tako močna.

Tako kot tisti primer učitelja ki je varal z učiteljico svojo ženo pa ju je posnel učenec, tip si je lajf vzel!

V takih primerih, bi moral biti psiholog takoj dodan, rešitev, izselitev iz te vukojebine..

say what? a tam pa ni takih pizdarij?

@Horas, točno.
V drugih vukojebinah sta pa samo med in mleko? Ravno tako so pijanci, drogeraši in kriminalci. V 90tih je bilo to, da si pjanc normalno, v 80tih so pa tistega, ki je naravnost hodil, sploh čudno gledali.

Poznam človeka, čigar oče je bil zapit profesor v srednji šoli, večkrat na servisu v tozadevni ustanovi. In? Nič, noben mu ni težil, ker je bil možakar popolnoma normalen. Saj ni on kriv, če je njegov foter butast. Poznali smo pa fotra vsi, ker si rabil za v to podjetje točno tisti šolo...

Ljudje načeloma razumejo, da potomec ni kriv za idiotske poteze staršev.

Alien123 je 21. jun 2020 ob 18:44 izjavil:

Če si v življenju ne moreš ustvarit nekaj sam, ter čakaš na dediščino, potem je nekaj narobe s teboj. Pri 43ih letih bi morala imeti že odplačano nepremičnino v kateri živi, al pa vsaj tričetrt. Zakaj bi se čakalo, da stari umrejo da dobiš nekaj zastonj?

Gospod Alien123, verjetno ste površno ali na hitro prebrali. Jan NOČEM njune nepremičnine in vseh hipotek, ki so gor. Z možem že hladiva šampanjec, še 5 mesecev, do izteka kredita za najino stanovanje.
Mama me prosi (ko je blazna = zadeta, kleči pred mano na kolenih in me mori), da naredimo prepis name, ker bo sicer hiša na dražbi prodana, onadva pa na cesti. Oziroma niti ne vem točno kakšna je trenutno situacija, ker pred mano vse skrivata, enkrat je očetu pred mano ušlo, da je hiša že v stečajni masi, ampak potem niti nisem več nič preverjala, ker sem po petnajstih letih psihično povsem utrujena od te situacije.

Jaz bežim vstran od te hiše. Razumete sedaj?

Mah, zamenjaš šiht, dobiš sodelace/ke s čudno družbo, povabijo te na čudno zabavo, počneš čudne stvari... dovolj močen človek reče ne in gre, kakšen podleže.

@narina, jaz ne bi tukaj razpredal o celem žiljenju na tvojem mestu, odgovore pa mislim, da v glavnem imaš. Prevzemi možev priimek, rešeno.

narina je 21. jun 2020 ob 19:33 izjavil:

Alien123 je 21. jun 2020 ob 18:44 izjavil:

Če si v življenju ne moreš ustvarit nekaj sam, ter čakaš na dediščino, potem je nekaj narobe s teboj. Pri 43ih letih bi morala imeti že odplačano nepremičnino v kateri živi, al pa vsaj tričetrt. Zakaj bi se čakalo, da stari umrejo da dobiš nekaj zastonj?

Gospod Alien123, verjetno ste površno ali na hitro prebrali. Jan NOČEM njune nepremičnine in vseh hipotek, ki so gor. Z možem že hladiva šampanjec, še 5 mesecev, do izteka kredita za najino stanovanje.
Mama me prosi (ko je blazna = zadeta, kleči pred mano na kolenih in me mori), da naredimo prepis name, ker bo sicer hiša na dražbi prodana, onadva pa na cesti. Oziroma niti ne vem točno kakšna je trenutno situacija, ker pred mano vse skrivata, enkrat je očetu pred mano ušlo, da je hiša že v stečajni masi, ampak potem niti nisem več nič preverjala, ker sem po petnajstih letih psihično povsem utrujena od te situacije.

Jaz bežim vstran od te hiše. Razumete sedaj?

Sama si si odgovorila.
Reci mami ne in se ne pusti zmanipulirati glede polovičnega lastništva.
V končni fazi imaš moža, porabi energijo zanj, pa nase se tudi spomni.
Zdaj si 43, kaj kmalu boš 53 in energije bo že z leti vedno manj, zato je treba preprečiti nepotrebno odtekanje.

Oče je tudi klasičen odvisnik.
Piramidne igre, gemblanje, povzročajo enake učinke kot klasične droge.
Tudi zdravljenje poteka enako.
Mogoče je glede na napisano oče še večji odvisnik kot mama.

Jaz sem se javno odpovedal dedovanju po očetu že kakih 20 let nazaj. Od takrat tudi nisva imela nobenih stikov. Me niti ne zanima kje je in kaj počne. Imam svoje življenje in ga živim, pa se ne obremenjujem z njegovim ( v bistvu se z nikogaršnjim ne obremenjujem). Pa tudi ne zanima me kaj si ljudje mislijo o tem, je moje življenje predragoceno, da bi se ukvarjal s tem kaj si mislijo drugi.

toliko glej, da odnos z materjo ne bo imel prevelika vpliva na odnos z možem. Vsak ima svojo mejo tolerantnosti.

Preseli se. Magari 20 km stran, ni treba na drug konc sveta. Tolk da zamenjaš okolje. Tisti, ki te poznajo, te bojo še zmeraj, ostali ne bojo obremenjeni s tem. Samo priimek ne bo pomagal.

Alien123 je 21. jun 2020 ob 20:54 izjavil:

toliko glej, da odnos z materjo ne bo imel prevelika vpliva na odnos z možem. Vsak ima svojo mejo tolerantnosti.

Sploh narcistični egoisti imajo zelo nizek nivo tolerantnosti, bog varuj, da bi se njihove partnerice ukvarjale še s kom drugim kot z njimi, pa čeprav z dobrobitjo lastne matere.

FormerUser je 21. jun 2020 ob 20:59 izjavil:

Alien123 je 21. jun 2020 ob 20:54 izjavil:

toliko glej, da odnos z materjo ne bo imel prevelika vpliva na odnos z možem. Vsak ima svojo mejo tolerantnosti.

Sploh narcistični egoisti imajo zelo nizek nivo tolerantnosti, bog varuj, da bi se njihove partnerice ukvarjale še s kom drugim kot z njimi, pa čeprav z dobrobitjo lastne matere.

Ukvarjanje z odvisniki je full time job... pa še pogosto se zgodi, da te potegne v svoj vrtinec in izgubiš svoje življenje. Včasih je boljše prekiniti in nadaljevati s svojim življenjem, čeprav se morda sliši sebično. Ne vem sicer kako je v primeru @OP-ja, sumim pa, da je @OP malce bolj krhka oseba(ne mislim zlonamerno), odvisniki pa takšne osebe dobesedno pojedo za malico.

FormerUser je 21. jun 2020 ob 20:59 izjavil:

Alien123 je 21. jun 2020 ob 20:54 izjavil:

toliko glej, da odnos z materjo ne bo imel prevelika vpliva na odnos z možem. Vsak ima svojo mejo tolerantnosti.

Sploh narcistični egoisti imajo zelo nizek nivo tolerantnosti, bog varuj, da bi se njihove partnerice ukvarjale še s kom drugim kot z njimi, pa čeprav z dobrobitjo lastne matere.

Ne nakladaj. Če bi poznala problem drog, bi vedela da se kaj dosti ne da narediti. Če ne moreš pomagati in ti niti ne pustijo, se umakneš. Edina rešitev. Drugače rataš suženj takim egoistom na drogah.

Preveč posplošuješ. Mogoče to velja za otroke bogatih.

Sprememba priimka zelo malo pomaga pri tvojem problemu. V domacem kraju te ze poznajo. Sosolci te poznajo. Na tiste, ki te prepoznajo po podobnosti ne bo vplival. Od tistih, ki te sele spoznajo ga bo pa vecina verjetno vzela z rezervo, pri teh letih pa statusu so le dobre sanse, da ni tvoj prvi.
Tudi pri tisti situaciji na morju bi bila razlika samo v tem, da bi dozivela vprasanje ali dva vec preden bi bil razplet cisto enak.

narina je 21. jun 2020 ob 18:05 izjavil:

evo: gotova priča: v njihovih mislih sem postala hčerka od lokalne zmešanke.

Tukaj je po mojem tvoj pravi problem. Ce ti niso tega izrecno povedali je samo tvoj obcutek. Podobno je pri poslovnih priloznostih. Ne ves kaj gre ljudem po mislih.
Tebe skrbi, da te ta situacija definira pa se veliko obremenjujes z njo. Pa verjetno majhnost kraja kjer se bolj poznajo med seboj doda svoje. Preostalim je pa to samo en nepomemben detajl. Nihce nima tok predsodkov pa slabih misli o tebi kot te skrbi. Ze zato ne, ker si jih ti nabirala z leti premlevanja, oni jih ne bi mogli niti sprocesirati toliko na licu mesta kot jih imas ze pripravljenih.

Kar se meni zdi ful bolj verjetno je, da ti zacnes ocitno mencati, ko nanese na to temo. In je reakcija ljudi v resnici reakcija na tvoje obnasanje pa paniko, ki jo skusas prikriti ne pa na tvoje druzinsko drevo. Ce te kaj tolazi, vecina narkomanov, pijancev, lopovov in cudakov ima zlahto, katere crna ovca so. Nisi tako osamljena pa izpostavljena v tem kot se ti zdi na prvi pogled.

Take "debate" po mojem mnenju sodijo na drugi forum. Ko, pa kakšen laik rabi "tech" pomoč, ga pa takoj odslovijo. :/

narina je 21. jun 2020 ob 18:05 izjavil:

- Kaj bi vi storili na mojem mestu? Bi obdržali isti priimek kot ga ima ona, ponosno dvignili glavo, bili še naprej drugačni od nje in ljudem s svojim obnašanjem in dejanji dajali vedeti, da vi niste taki kot ona in da niste krivi, da imate tako mater?

Težko sem pameten, ker ne vem kako je v taki situaciji, ampak tole se mi zdi najbolj korektena odločitev.

Priimka si nebi spreminjal, večje vprašanje je kako daleč greš z zanikanjem povezave, do svojih staršev.

Pomoje najbolj zdravo zate je, da tega ne razglašaš ampak tudi ne zanikaš in se ne lažeš.

Res hočeš dobre odnose z nekom, ki te obsoja zaradi dejanj nekoga drugega? To daš na ignore.

Kaj si nekdo, ki me ne pozna misli o meni, mi je pa vseeno. Sam se nebi sekiral, če bi dobival "postrani" poglede, ko grem v tem kraju v trgovino, na pošto itd. Fokus nase in svojo kariero in družino, škoda časa in živcev za dramo.