vir: Bloomberg
Podjetji trdita, da zakon samovoljno določa, kdo sodi med ponudnike prekarnega dela. Medtem ko so prodajalci, agentje, vozniki, ribiči in še nekaj skupin izvzeti, pa delavci pri Uberju, Postmatesu, Foodori, Lyftu in podobnih podjetjih niso. Ker zakon podjetjem nalaga, da morajo tudi zaposlenim v prekarnih oblikah plačati zdravstveno zavarovanje, pokojninske prispevke, nadure in vse ostale pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja, so začela obsežno lobirati. Uber in še nekaj podjetij je javno napovedalo, da bodo porabili 90 milijonov dolarjev za kampanjo proti zakonu. Ne pozabimo, da Uber in Lyft še nikoli v zgodovini nista dosegla dobička in če bosta morala pošteno plačevati delavce, ga tudi leta 2021 tega ne bosta.
Novi zakon, ki se začasno imenuje kar A.B.5 (Assembly Bill 5), določa, da so delavci resnični pogodbeniki (s.p.) le, če opravljajo dela za podjetje, ki ne sodi v njihovo osnovno dejavnost. Tako na primer Uber ne bo mogel več trditi, da zanj vozijo sami s.p.-ji, saj je osnovna dejavnost Uberja nudenje prevozov. Ni presenetljivo, da se temu upirajo na vse kriplje. Zanimivo pa je, da spor glede novega zakona sega tudi izven tehnoloških okvirov. Pritožili so se tudi nekateri novinarji, ki delujejo kot neodvisni novinarji, saj da jim zakon omejuje svobodo s predpisom, največ koliko časa lahko delajo za posameznika naročnika. Je pa seveda izhodiščni položaj novinarja, ki lahko izbira med delodajalci in morda resnično želi biti svobodnjak, povsem drugačen kot voznika za Uber ali Lyft, ki kaj dosti izbire nima.
Poznavalci ne pričakujejo, da bo Uber s tožbo uspel, saj je sodna praksa v Kaliforniji naklonjena jasnim razmejitvam, ki se morajo urediti zakonsko. Tudi zato je Uber s somišljeniki investiral veliko sredstev v kampanjo, saj želijo na naslednjih volitvah doseči rezultat, ki bo omogočil ukinitev zakona.
