Slo-Tech - Zamisel je preprosta, cilj pa plemenit. Uber, Lyft in podobne storitve naj bi meščanom (in rednim migrantom) omogočili, da poti ne opravljajo s svojimi avtomobili, ki v mestih predstavljajo gnečo na cestah in parkiriščih. S tem bi zmanjšali zastoje in znižali izpuste onesnažil. Resnica pa je drugačna, kažejo raziskave. Ker vozniki križarijo po cestah, čakajoč potnike, Uber, Lyft in druščina celo povečujejo onesnaženost zraka. Ta prispevek je večji kakor zmanjšanje emisij zaradi uporabe v povprečju novejših, varčnejših in okolju prijaznejših avtomobilov.
V najnovejši analizi voženj v Bostonu, Chicagu, Los Angelesu, New Yorku, San Franciscu, Seattlu in Washingtonu ugotavljajo, da je okoljsko še vedno precej prijaznejše iti peš ali z javnim prevozom. V ZDA se trenutno z Uberjem ali Lyftom opravljajo večinoma vožnje za enega potnika, le 15 odstotkov jih ima več potnikov. To predstavlja problem, ker povzročijo takšne vožnje z enim gostom v povprečju 50 odstotkov višje izpuste ogljikovega dioksida, kakor če bi ta oseba vzela svoj avtomobil, se odpeljala in parkirala. V primerjavi z uporabo javnega prevoza so emisije celo 70 odstotkov višje. Dobršen del k temu prispeva mrtvi čas, ko vozniki z zagnanim motorjem čakajo potnike ali se vozijo ponje - tega časa je kar 42 odstotkov.
S tem povezane so tudi težave s prometom. Že lani so študije pokazale, da Uber in Lyft v San Franciscu dejansko poslabšujeta situacijo in povzročata več zastojev, kot bi jih zaradi svoje dejavnosti odpravila. Med leti 2010 in 2016 so se zastoji v San Franciscu povečali za 60 odstotkov, k čemur naj bi omenjena prispevala več kot polovico rasti. To sta kasneje priznali celo podjetji sami.
Uber in Lyft sta sicer rezultate študije o okoljskih vplivih komentirala z besedami, da študija precenjuje njun vpliv. Lyft je dejal, da so izsledki zavajajoči, medtem ko je Uber nekoliko spravljiveje povedal, da želijo biti del rešitve za podnebne spremembe. Oboji poudarjajo, da si prizadevajo za potovalne načine, ki so trajnostni, kar vključuje tudi javni prevoz (in električna vozila, deljenje vozil, lastni storitvi itd.).
V najnovejši analizi voženj v Bostonu, Chicagu, Los Angelesu, New Yorku, San Franciscu, Seattlu in Washingtonu ugotavljajo, da je okoljsko še vedno precej prijaznejše iti peš ali z javnim prevozom.
A majstri so za to ugotovitev potrebovali študijo? Če se grejo neko resno raziskavo bi morali upoštevati tudi to, da se zaradi Uberja in Lyfta proda manj avtov, tisti ki pa se, so bolje izkoriščeni. Najbolj okolje onesnažuje ravno to, da imaš doma 5 avtov, ter s vsakim delaš 10k km na leto.
V najnovejši analizi voženj v Bostonu, Chicagu, Los Angelesu, New Yorku, San Franciscu, Seattlu in Washingtonu ugotavljajo, da je okoljsko še vedno precej prijaznejše iti peš ali z javnim prevozom.
A majstri so za to ugotovitev potrebovali študijo? Če se grejo neko resno raziskavo bi morali upoštevati tudi to, da se zaradi Uberja in Lyfta proda manj avtov, tisti ki pa se, so bolje izkoriščeni. Najbolj okolje onesnažuje ravno to, da imaš doma 5 avtov, ter s vsakim delaš 10k km na leto.
Imaš kakšen dokaz, da se zaradi Uberja proda manj avtov? Zaradi Uberja se uporablja manj javnega prevoza. Dokaz sem jaz - pred leti sem se po Bruslju vozil s podzemsko, zdaj se že lep čas izključno z Uberjem.
Najbolj okolje onesnažuje ravno to, da imaš doma 5 avtov, ter s vsakim delaš 10k km na leto.
Ne vem kolikšen odstotek prebivalstva ima lastništvo 5-ih avtov, ampak če čist pri teoriji ostanemo ne vidim bistvene razlike med nekom, ki z vsakim od petih avtov naredi 10k kilometrov, ali pa da ima enega, s katerim naredi 50k kilometrov. :>
Sicer pa izsledki študije ne presenečajo, pomoje bo kar držalo.
"Če se grejo neko resno raziskavo bi morali upoštevati tudi to, da se zaradi Uberja in Lyfta proda manj avtov, tisti ki pa se, so bolje izkoriščeni."
Ali si delal kakšno študijo, ali kar na pamet?
Za v mestih je najbolj primeren javni prevoz ali manjša EV. Vse drugo je bol tako tako. SLO mesta LJ in MB so na spodnji meji učinkovitosti javnega prevoza.
Zaradi Uberja se uporablja manj javnega prevoza. Dokaz sem jaz - pred leti sem se po Bruslju vozil s podzemsko, zdaj se že lep čas izključno z Uberjem.
Za v mestih je najbolj primeren javni prevoz ali manjša EV. Vse drugo je bol tako tako. SLO mesta LJ in MB so na spodnji meji učinkovitosti javnega prevoza.
V mestih je najbolj primeren javni prevoz, ampak Ljubljana in Maribor sta na spodnji meji učinkovitosti javnega prevoza.
uber je čisto navadna taxi služba in ne šeranje prevoza. zato pa so rezultati raziskave takšni.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Prodaja elektro vozil narašča - problem onesnaževanja avtomobilov se bo rešil sam od sebe.
Ne vem, če je rešitev samo zamenjati obstoječe avtomobile z električnimi.
elektrika se še mora proizvajat iz čistih virov, brez tega ni nič.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Vseeno je boljše centralno kurit fosilna goriva, kjer lahko investiraš v dobre čistilne naprave...
absolutno. le še razčistiti moramo okoli vpliva na okolje glede baterij in ostalih pritiklin napram fosilnim avtom...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Če bi dodelali HopInTaxi aplikacijo, da bi prikazoval še informativen izračun na podlagi prometnih razmer (še vedno ostane taksimeter), bi Uber in Lyft bila popolnoma nepotrebna? Ali je bistvu Uber/Lyft to, da lahko kdorkoli vozi? Ali morda to, da so cenejši od taksijev?
Ne pa: Halo, ja tu bi imel en taxi. Ne, levo od mosta. ... čez 10 minut... Ja, tale most. Levo. Južno. Ne, to je sever. OK. ... čez 10 minut ... Koliko bo stalo? Samo bog ve? OK.
In tako dalje in tako naprej. Kdor je uporabljal, ve, drugi pa lahko le ugibajo.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Ne pa: Halo, ja tu bi imel en taxi. Ne, levo od mosta. ... čez 10 minut... Ja, tale most. Levo. Južno. Ne, to je sever. OK. ... čez 10 minut ... Koliko bo stalo? Samo bog ve? OK.
In tako dalje in tako naprej. Kdor je uporabljal, ve, drugi pa lahko le ugibajo.
Torej identično kot v Ljubljani in to brez Uberja.
Eh, še en, ki misli, da nekaj ve, pa v resnici ne ve Uber X je to, čemur pravimo "uber", osnovna Uberjeva storitev. Neoznačeni osebni avtomobili, brez taksimetrov. Registriran taksist mora imeti avto vidno označen in v njem taksimeter.
Še en pokazatelj, da prosti trg ne rešuje vsega oz. da ni primeren za vsako področje. Javni promet je vsekakor eno izmed nih. Posledično ima prevelik vpliv na veliko družbenih dejavnikov, ki pa niso v neposrednem ozkem interesu izvajalca/kapitala. Celovita kvaliteta življenja zaradi parcialnih interesov preveč trpi.
Pa še en kup takih področij imamo.
Absolutno pa zagovarjam, da v večini primerov javni prevoz ni na nivoju razvite družbe. Z nekaj redkimi svetlimi izjemami (Dunaj npr).
Saj kolikor zgleda HopInTaxi že omogoča GPS/lokacijo. Pa tudi oceno stroška zgleda nudi. Kaj je torej v Uber toliko bolje?
Deluje po celem svetu. Ima izpiljeno aplikacijo. Ne rabiš 20 appov za vsako državo, ki jo obiščeš. Ne rabiš 20 krat registrirati. Ne rabiš 20 appov z vprašljivo varnostjo na svojem telefonu.
HopinTaxi deluje kje? Samo v Ljubljani? Ful mi pomaga, ko grem v Koper. Ali Zagreb. Ali Dunaj. Ali Veszprem.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Uber ima UberX, ki je namenjen za registrirane taksiste. V Nemčiji že deluje...
UberX je samo običajna Uber vožnja, ki stane več, ker ti ni treba vožnje share-at z morebitnimi drugimi neznanimi potniki (kot je to v osnovni Uber varianti).
Saj kolikor zgleda HopInTaxi že omogoča GPS/lokacijo. Pa tudi oceno stroška zgleda nudi. Kaj je torej v Uber toliko bolje?
Deluje po celem svetu. Ima izpiljeno aplikacijo. Ne rabiš 20 appov za vsako državo, ki jo obiščeš. Ne rabiš 20 krat registrirati. Ne rabiš 20 appov z vprašljivo varnostjo na svojem telefonu.
HopinTaxi deluje kje? Samo v Ljubljani? Ful mi pomaga, ko grem v Koper. Ali Zagreb. Ali Dunaj. Ali Veszprem.
Uber ne deluje po celem svetu - no, vsaj v Sloveniji ne. Sicer sem pa namigoval na nekaj drugega: Če bi imela EU svojo silicijevo dolino, kjer bi se ustvaril evropski "Uber", s to razliko, da bi storitev prevoza prek aplikacije še vedno nudili zgolj taksisti (recimo temu vse-evropski HopInTaxi): Kaj bi bilo v Uber toliko bolje? Bi sploh še bila potreba / možnost za Uber?
Dva dejavnika sta v igri - davčna optimizacija in stroški režije.
Taksi podjetje, ki bi imelo redno zaposlene voznike, ne more konkurirati podjetju, ki "zaposluje" normirane espeje. Normirani espeji pa ne morejo konkurirati "taksistom", ki delajo na črno in sploh ne plačujejo davkov in prispevkov.
Uber vsaj ponekod omogoča takšno delo na črno.
Od zakonov in predpisov v vsaki posamezni državi je odvisno, koliko lahko Uber konkurira "pravim" taksistom.
Drug dejavnik so pa stroški režije. Taksisti v glavnem potrebujejo dispečersko službo - nekoga, ki sprejema klice in usmerja taksiste. Manjše podjetje ima lahko enega dispečerja za vse taksije, ki so na terenu (se pravi, v praksi 2 ali 3, ki delajo v izmenah). Koliko ljudi to delo opravlja pri Uberju sicer ne vem, ampak načeloma ne potrebuje nikogar, ker namesto ljudi to počne računalnik.
K režiji sodi tudi trženje - ljudje morajo vedeti, kateri taksi poklicati. Turisti Uber poznajo, ne poznajo pa recimo Metroja, Lagune, Cameota in ostalih ljubljanskih taksijev, ki jih prav tako lahko pokličeš "digitalno". Uber bi tako v Ljubljani imel prednost pred njimi, tudi če cena ne bi bila nič nižja.
Dodatno manjše firme izgubljajo proti Uberju, ker so pač manjše. Pokličeš Uber in pride čez 5 minut, ker je veliko vozil na cesti, če pokličeš neko manjšo firmo, pa mogoče čakaš 10 ali 15 minut.
Pa še ena izkušnja s "konkurenco": - start aplikacije - poskus vpisa cilja (ulice)... ne gre - poskus izbrati na zemljevidu ... ne gre - poskus vpisa mesta in potem ulice.. ne gre - na koncu obupam in vpišem sosednjo ulico, ki magično deluje. Med vožnjo vozniku povem, da v resnici hočem drugam. - itak med vožnjo sprašuje, kako se pride do cilja, čeprav ima dobesedno na navigaciji začrtano pravo pot - napoved čakalne dobe je mimo, itak. Piše 3 minute, kar se hitro zmanjša na 2 ...1 ... soon. Seveda avta ni. Niti po dodatnih treh minutah. Po app-u sodeč se še vedno "vrti" v isti ulici kot na začetku.
Pozitivna stran: nižja cena kot zadnjič za isto relacijo
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
