Slo-Tech - Raziskovalci s prestižne Carneige Mellon Univeristy v Pittsburghu so pod drobnogled vzeli navedbe ponudnikov prevozov na zahtevo, kakršna sta Uber in Lyft, da njihove storitve zmanjšujejo gnečo na cestah in s tem tudi onesnaževanje. Podrobna analiza je pokazala, da je situacija precej kompleksnejša. Onesnaženje zraka zaradi ene vožnje je na ta način res nižje, a so eksternalije bistveno večje. Namesto uporabnika prevoza jih plača družba.

Avtomobili imajo takoj po zagonu, ko so motor še ni ogrel, slabše obratovalne karakteristike. Takrat porabijo več goriva in predvsem izpuščajo bistveno več dušikovih oksidov (NOx), trdnih delcev (PM2.5) in hlapnih ogljikovodikov (VOC), kar so vse problematična onesnažila mestnega zraka. Če bi vsi opustili uporabo osebnih vozil in se prevažali z Uberjem, bi bile emisije navedenih onesnažil 50-60 odstotkov nižje. Stroški onesnaževanja iz tega naslova bi se znižali za 9-13 centov na vožnjo.

Toda po drugi strani odpoved lastništvu avtomobila prinese...

Slo-Tech - Ali so vozniki v Uberju, Lyftu in podobnih podjetjih zaposleni ali zunanji pogodbeni izvajalci, je v številnih državah žgoče vprašanje. V prvem primeru jim namreč pripadajo minimalna plača in druge socialne pravice (bolniška, dopust itd.), v slednjem pa bolj malo. V Kaliforniji je zakonodajalec želel predpisati, da gre za zaposlene, saj delo opravljajo izključno za enega ponudnika in pod natančnimi navodili, a je Uber močno zaropotal z grožnjo, da bo v tem primeru preprosto odšel iz Kalifornije ali pa vsaj močno zmanjšal svojo prisotnost.

Sočasno s predsedniškimi volitvami je v Kaliforniji potekalo tudi glasovanje o Predlogu 22, po katerem bi za tovrstna podjetja veljala izjema v zakonu AB5. Ta uvaja preprost test ABC, kdo šteje za zaposlenega. Njihovi izvajalci ne bi šteli za zaposlene, bi bili pa še vedno upravičeno do nekaterih socialnih pravic, denimo minimalne plače. Po drugi strani ne bi dobili povračila za uporabo lastnih sredstev, bolniške ali zdravstvenega zavarovanja...

The New York Times - Po razsodbi kalifornijskega sodišča, da Uber in Lyft voznike dejansko zaposlujeta, kar prinaša pravice in zavarovanja, ki jih mora seveda plačati delodajalec, podjetji iščeta obvoz okrog zakonodaje. Najprej sta podjetji družno grozili, da bosta Kalifornijo preprosto zapustili. Rok za uveljavitev razsodbe se izteče v četrtek. Podjetji sta se že pritožili, rekoč da je to prekratek rok za uveljavitev in da njuni vozniki želijo biti neodvisni.

Sedaj pa sta podjetji našli še en obvoz. Ena izmed možnosti je licenciranje svojih znamk, tako da bi delovali kot neke vrste franšiza. Na ta način vozniki ne bi bili v delovnem razmerju, ampak bi vozili za večje ponudnike (fleet operator), ki bi najemali franšizo Uber in Lyft. Tako na primer Uber deluje v Nemčiji in Španiji. Za zdaj še ni gotovo, da bo tak model zaživel tudi v ZDA, saj podjetji čakata, kako se bo razpletla zgodba v Kaliforniji, kjer so vložene pritožbe. Po franšiznem modelu bi se Uber in Lyft razbremenila odgovornosti, ki bo jo...

Slo-Tech - Sodišče v Kaliforniji je v tožbi zoper Uber in Lyft, ki so jo vložili kalifornijski državni tožilec in tožilci iz Los Angelesa, San Francisca in San Diega, na prvi stopnji odločilo, da so vozniki za Uber in Lyft zaposleni v skladu z zakonodajo AB5, ki je začela veljati januarja letos. Uber in Lyft, ki sta nastala v Kaliforniji, ves čas poudarjata, da si vozniki sami izbirajo delovni čas in osnovna sredstva, zato so samozaposleni. Zakonodaja, ki jo je Kalifornija sprejela lani, uvaja preprost test za to predpostavko, imenovan test ABC: podjetje ne sme neposredno nadzorovati delavčevega dela (A), delavec mora opravljati posel, ki ni osnovna dejavnost podjetja (B), kar delavec počne za podjetje, mora biti njegova vsakdanja poslovna dejavnost (C). Šele kdor izpolni vse tri pogoje, je resnično samozaposlen. Sodišče je ugotovilo, da sta Uber in Lyft "napak" razvrstila svoje voznike med samozaposlene.

Sodnik Ethan Schulman je v razsodbi zapisal, da delavci ne izvajajo dela, ki bi bilo...

Reuters - Odločitev je sprejela kalifornijska Komisija za gospodarske javne službe (California Public Utilities Commission oz. CPUC), sicer pristojni regulator za to področje, podlago za to pa je imela v pol leta starem zakonu, poimenovanem AB5, ki je podjetjem precej otežil izogibanje rednim zaposlitvam s sklepanjem pogodbenih razmerij. Zvezna država Kalifornija je zato pred mesecem dni že vložila tožbo zoper Uber in Lyft, zaradi domnevno napačne klasifikacije zaposlenih in posledične kršitve zakona.

Situacija je vsaj približno podobna kot pri nas, pogodbeno razmerje namesto zaposlitve namreč podjetjem omogoča precejšnje prihranke, saj t. i. prekarnim delavcem ni potrebno plačevati določenih ugodnosti, kot sta zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti. Vodstvi Uberja in Lyfta sta doslej zagotavljali, da je pogodbena zaposlitev po godu tudi njihovim zaposlenim, saj jim omogoča časovno prilagodljivo izvajanje dela.

Po današnji odločitvi namerava CPUC zaposlene pri...

Slo-Tech - Eden izmed posebej prizadetih segmentov med pandemijo je delitvena ekonomija (sharing economy), kamor se uvrščajo na primer AirBnB, Uber ali Lyft. Prvi bo moral zaradi padca povpraševanja odpustiti četrtino zaposlenih, nič kaj bolje pa ni v Uberju. Podjetje je v prvem letošnjem četrtletju ustvarilo 2,9 milijarde dolarjev izgube, kar je že sprožilo nekaj sprememb. Prodali so svoj Jump, ki se je ukvarjal z deljenjem koles in skuterjev, in je že pred tem posloval z izgubo. Uber bo odpustil 3700 ljudi, kar predstavlja 14 odstotkov zaposlenih. Uber je sicer večino izgube ustvaril zaradi investicij v sorodna podjetja v tujini, denimo Grab in DiDi. V konkurentu Lyftu bodo odslovili 17 odstotkov zaposlenih ali 982 ljudi.

Toda medtem ko glavna Uberjeva dejavnost usiha (marca in aprila je bil padec več kot 80-odstoten), je preporod doživela podružnica Uber Eats, ki dostavlja hrano. Ker je bilo druženje prepovedano, restavracije pa mnogokje zaprte, so ljudje pač več naročali dostavo. Prodaja...

Bloomberg - Najvišje francosko sodišče je včeraj razsodilo, da Uber ne more trditi, da so vozniki zanj samozaposleni pogodbeniki, temveč da je njihov status bliže redno zaposlenim. Sodišče se je oprlo na argumentacijo, da vozniki za Uber ne morejo samo določati pogojev dela, pravil in cen, da jim urnike in lokacijo določa Uber ter da ne morejo sami izbirati svojih strank (Uber razkrije cilj šele, ko voznik sprejme vožnjo, preveč zavrnjenih voženj pa vpliva na boniteto). Ker je razmerje med Uberjem in vozniki izrazito neenakovredno, in sicer so vozniki v podrejenem položaju, je njihov status samozaposlenih zgolj fiktiven.

Medtem Uber pravi, da gre za sodbo glede enega konkretnega voznika, ki aplikacije od leta 2017 ni več uporabljal, zato ne pričakujejo sprememb v pogodbenih pogojih z vozniki. Dodajajo, da sodba ne spremeni razlogov, zakaj se vozniki odločajo za Uber, kar je po mnenju podjetja svoboda glede časa in kraja opravljanja dela. Odvetniki tožnikov pa pravijo, da gre za zelo pomembno...

Slo-Tech - Zamisel je preprosta, cilj pa plemenit. Uber, Lyft in podobne storitve naj bi meščanom (in rednim migrantom) omogočili, da poti ne opravljajo s svojimi avtomobili, ki v mestih predstavljajo gnečo na cestah in parkiriščih. S tem bi zmanjšali zastoje in znižali izpuste onesnažil. Resnica pa je drugačna, kažejo raziskave. Ker vozniki križarijo po cestah, čakajoč potnike, Uber, Lyft in druščina celo povečujejo onesnaženost zraka. Ta prispevek je večji kakor zmanjšanje emisij zaradi uporabe v povprečju novejših, varčnejših in okolju prijaznejših avtomobilov.

V najnovejši analizi voženj v Bostonu, Chicagu, Los Angelesu, New Yorku, San Franciscu, Seattlu in Washingtonu ugotavljajo, da je okoljsko še vedno precej prijaznejše iti peš ali z javnim prevozom. V ZDA se trenutno z Uberjem ali Lyftom opravljajo večinoma vožnje za enega potnika, le 15 odstotkov jih ima več potnikov. To predstavlja problem, ker povzročijo takšne vožnje z enim gostom v povprečju 50 odstotkov višje izpuste...

Reuters - Ko je v Kaliforniji z novim letom začel veljati zakon, po katerem imajo tudi Uberjevi vozniki številne pravice kakor redno zaposleni, se je Uber odzval s tožbo zoper zvezno državo. Medtem ko primer še ni prišel pred sodnika, pa so v Uberju začeli spreminjati tudi cenovni model. Odslej namreč potniki ne bodo vnaprej vedeli, koliko ji bo neka vožnja stala.

Uber je sporočil, da bo odslej končna cena izračunana šele po opravljeni vožnji in ne vnaprej, kot je veljalo doslej. Znesek bo odvisen od dejansko prevoženih kilometrov in porabljenega časa. V sporočilu za javnost Uber ni pozabil posebej poudariti, da so se za spremembo odločili zaradi nove zakonodaje. V prikazanem primeru je aplikacija za vožnjo z UberX prikazala znesek v razponu 27-36 dolarjev, končni znesek pa se določi naknadno.

Uber je spremenil tudi izplačevanje voznikom. Doslej je bil znesek odvisen od razdalje in časa, a je provizija variirala (logično, saj so potrošniku zaračunali vnaprej določen znesek, izplačilo...

Bloomberg - Uber in Postmates sta vložila tožbo zoper ameriško zvezno državo Kalifornijo zaradi novega zakona o zagotavljanju delavskih pravic delavcem, ki delajo v prekarnih oblikah. Uber, ki najema ljudi za prevažanje potnikov, a vztraja, da ni taksislužba, in Postmates, ki najema ljudi za dostavo pošiljk, trdita, da bo novi zakon neustaven. Diskriminiral naj bi namreč podjetja, ki se ukvarjajo z nudenjem storitev na poziv (gig economy) in ljudem onemogočal prožno delo. Zakon bo začel veljati jutri.

Podjetji trdita, da zakon samovoljno določa, kdo sodi med ponudnike prekarnega dela. Medtem ko so prodajalci, agentje, vozniki, ribiči in še nekaj skupin izvzeti, pa delavci pri Uberju, Postmatesu, Foodori, Lyftu in podobnih podjetjih niso. Ker zakon podjetjem nalaga, da morajo tudi zaposlenim v prekarnih oblikah plačati zdravstveno zavarovanje, pokojninske prispevke, nadure in vse ostale pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja, so začela obsežno lobirati. Uber in še nekaj podjetij je javno...

Slo-Tech - Uber in Lyft imata v ZDA zaradi manj regulacije manj težav kakor na Stari celini, a tudi v New Yorku ugotavljajo, da popolnoma dereguliran prosti trg ne deluje. Ker čedalje večje število voznikov za Uber in Lyft povzroča prometne zastoje in povzroča pritisk za znižanje plačila in poslabšanje delovnih pogojev, mestni svetniki v New Yorku obravnavajo zakon, ki bo omejil število vozil Uber in Lyft. Podobno so v New Yorku že regulirani običajni taksiji, ki morajo pridobiti posebno licenco (medaljon), katerih število je omejeno na približno 14.000. V preteklosti so se zato te licence drago prodajale, pred razmahom Uberja so dosegale tudi milijonske cene.

Mestni svet v New Yorku kot v prvem ameriškem mestu sedaj razpravlja o podobni omejitvi...

Reuters - Z 18. aprilom se Uber umika iz Danske, poroča Reuters. Razlog je preprost. V veljavo bo namreč stopil nov zakon o taksi službah, ki bo od voznikov taksijev zahteval med drugim obvezno uporabo taksi metra. Uber je bil na Danskem na tnalu že od vstopa podjetje na ta skandinavski trg novembra 2014. Tako kot v večini evropskih držav, v katerih je Uber že prisoten, so proti ambicijam 60-milijardnega startupa ostro nasprotovali sindikati, politiki in obstoječa taksi podjetja. Vsi uberhejterji so imeli podobne argumente: Uber ne spoštuje zakonodaje, trg osvaja z »metodami« nelojalne konkurence … V skoraj treh letih delovanja je Uber, vsaj tako trdijo v podjetju, uporabljalo 300 tisoč Dancev. In 2000 voznikov si je menda kruh...

Slo-Tech - Toyota misli resno s samovozečimi avtomobili in ekonomijo deljenje, kažejo njene zadnje investicije. Potem ko so lani najavili 50-milijonsko investicijo v avtonomna vozila, so sedaj napovedali še strateško partnerstvo z Uberjem. Vanj bodo vložili nerazkrito količino denarja, a naj bi po neuradnih informacijah šlo za manj kot 100 milijonov dolarjev.

Ideja je voznikom Uberja ponuditi Toyotina vozila, ki bi jih ti imeli na lizing in odplačevali iz prihodkov z vožnjo za Uber. Projekt naj bi začel brcati v drugi polovici letošnjega leta, sprva pa bo zaživel v ZDA. To pa še zdaleč ni edino tovrstno partnerstvo, saj v zadnjem času proizvajalci vozil kar tekmujejo, kdo bo več vložil v tovrstne projekte. General Motors vlaga v...

Slo-Tech - Ameriški proizvajalec avtomobilov General Motors bo v Lyft vložil 500 milijonov dolarjev, s čimer želijo pospešiti razvoj samovozečih avtomobilov, ki bodo še zlasti uporabni kot taksiji. Lyft je sicer v zadnjem krogu financiranja nabral milijardo dolarjev pri vrednotenju 5,5 milijard dolarjev, polovico pa je torej prispeval General Motors. Drugo polovico so prispevali v glavnem Kingdom Holding Co. iz Saudove Arabije, Janus Capital Management LLC in japonski Rakuten Inc.

General Motors in Lyft sta posel označila kot dolgoročno strateško zavezništvo, so zapisali v izjavi za javnost. V zameno za vložek bo General Motors dobil sedež v upravnem odboru Lyfta.

Trenutno Lyft podobno kot Uber, ki je tudi njegova največja...

Slo-Tech - Uberjev največji konkurent Lyft je vreden 2,5 milijarde dolarjev. V zadnjem krogu je zbral 530 milijonov dolarjev svežega kapitala, od česar je glavnino, 300 milijonov, za 11,9-odstotni delež v podjetju prispeval japonski gigant s področja e-storitev, bančništva in digitalnih vsebin Rakuten. Preostanek so vplačali drugi investitorji, katerih identiteta še ni javno znana.

Lyft je tod manj znan, ker se za razliko od Uberja še ne širi izven ZDA. Zaradi tega imajo tudi manj težav z regulatorji, ker so v ZDA zakoni na področju prevoza ljudi za plačilo manj strogi. Ni pa povsem brez težav, saj trenutno čakamo na odločitev sodišča, ali so vozniki za Uber in Lyft pogodbeni sodelavci (interpretacija podjetij) ali zaposleni s pripadajočimi pravicami. Če bo razsodba...