Spletni trgovec noče prodati naročenega blaga

Kakor vem, oni sploh ne pošiljajo v Slovenijo. Ne moreš se "pričkati" z njimi na daljavo. Pusti in kupuj drugje.

Invictus: saj na račune pišejo serijske številke ne?

Ni rečeno, ampak očitno je bilo tega sranja dovolj, da so nehali pošiljati.

Sam tako ali tako naročam na "domači" nemški naslov...

Prijazno jih usmeri na EU regulacijo št. 2018/302, ki prepoveduje tovrstno diskriminacijo in pozovi, da ti omogočijo nakup, sicer boš prisiljen podati prijavo zaradi kršitve pravic.

Predi, regulacija prepoveduje takšno diskriminacijo in ne daje možnosti, da bi podjetje zavračalo takšno prodajo, ne glede na njihove pogoje poslovanja.

Tudi, če ima to zapisano v pogodbi, je takšno določilo nično.

Kolikor vem, morajo samo veljati enakovredni splošni pogoji za domače in tuje kupce. Torej, če splošni pogoji prepovedujejo dostavo na naslove Mailbox.de (vsem kupcem), potem jih pač prepovedujejo. Zato pa ta uredba običajno ni vredna omembe oz. sem jo kot tako označil, takrat ko so jo objavili. Možno, da se motim, seveda.

predi je 22. okt 2019 ob 09:39 izjavil:

Če imajo v njih zapisano, da ne dostavljajo v logistične centre, potem ne moreš nič. Ne smejo pa omogočiti takšne dostave enim, drugim pa ne.

Tega nisem zasledil v njihovih pogojih. Pa tudi meni osebno so že pošiljali tja (Cyberport).
Sem pa podobno doživel prek Saturn.de. Je bil artikel, ki je v SLO 60 €, v DE redna cena 50 €, znižan na 19,90 €. Sem naročil, storno, z istim razlogom, da ne dostavljajo v log. centre. Čez nekaj dni, ko sem naroči blago v vrednosti 300 €, so poslali brez problema.

Hvala. Bom poskusil. Čakam še njihov odziv, kje imajo to zapisano, da ne pošiljajo in kdaj je to stopilo v veljavo.

@OP, če je možno poročaj o tem, ali bodo upoštevali omenjeno Uredbo.

AndrejO je 22. okt 2019 ob 09:57 izjavil:

predi je 22. okt 2019 ob 09:48 izjavil:

Kolikor vem, morajo samo veljati enakovredni splošni pogoji za domače in tuje kupce. Torej, če splošni pogoji prepovedujejo dostavo na naslove Mailbox.de (vsem kupcem), potem jih pač prepovedujejo. Zato pa ta uredba običajno ni vredna omembe oz. sem jo kot tako označil, takrat ko so jo objavili. Možno, da se motim, seveda.

Splošni pogoji ne smejo prepovedovati dostave samo na določeno vrsto naslovov. Edini način, da ti podjetje ni zavezano poslati izdelka je ta, da ga v svoji državi sploh ne pošilja, oziroma za vse kupce tega izdelka zahteva osebni prevzem.

Morda, vendar ne na podlagi Uredbe 2018/302.

20.Can I restrict my activity and delivery to specific regions within a country (only big cities, no islands, etc.)?

Yes, you are free to decide where to deliver within one country. You can decide only to deliver products to certain cities, within certain areas, or to exclude distant regions such as islands, which is often the case for food and fresh products. While you can limit your delivery area you must give all customers from over the EU the possibility to buy products from you in a non-discriminatory way and get them delivered within this specific area. Remember that, in accordance with the Consumer Rights Directive (Article 8.3),e-commerce websites must clearly indicate, at the latest at the beginning of the ordering process, whether any delivery restrictions apply.

https://www.eurocommerce.eu/media/15581...

Preberi tudi infografiko pod 3. v istem dokumentu (Francija -> Nemčija).

You may limit delivery within France.

Ta Uredba nikjer ne zahteva od trgovca, da mora pošiljati na vse naslove v državi, v kateri posluje. Nikjer tudi ne zahteva, da bi moral pošiljati na PO boxe ali poštno ležeče. Razen če to omogoča lokalnim kupcem.

Iz katerega predpisa torej izhaja tvoje mnenje?

predi je 22. okt 2019 ob 11:28 izjavil:

Nikjer tudi ne zahteva, da bi moral pošiljati na PO boxe ali poštno ležeče. Razen če to omogoča lokalnim kupcem.

The carrier doesn´t delivery to a P.O.BOX address – is it a P.O.BOX address?

Our warehouse is not a P.O. BOX address or DHL Packstation – we are a standard warehouse. All tracked shipments brought by the couriers are signed for by the employees of the warehouse.

Vir: https://www.mailboxde.com/faq.html#h15s...

Ne gre za noben PO box niti za ležečo pošto ne. Prav tako ne gre za logistični center(čeprav izvaja nekatere logistične postopke) kot je nekdo trdil. V prvi vrsti gre za skladišče; konec koncev ti lahko naročen izdelek tam hraniš 2 tedna. Ti lahko naročiš kot fizična oseba blago na naslov podjetja če ti podjetje ( v tem primeru mailboxde) to dovoli. Ravno tako kot imajo brezdomci pri nas za uradni naslov bivališča naveden center za socialno delo. Še enkrat to NI nobena ležeča pošta/ PO box.

Več kot očitno gre za podobno zadevo kot pri Netflixu. Nočejo dat Slovencem vseh vsebin ki jih dajo Nemcem in Američanom ker so založbe dogovorjene da v drugih državah denar služi nekdo drug.

Jz bi se na tvojem mestu obrnil še na mailboxde ( najprej pa https://www.epc.si/pages/si/domov.php )

pošlji invictusu, on ti pa pošlje dalje :)

Vem kaj hočeš povedati, in ravno zato sem bil sam tako razočaran, ko sem prvič bral o tej Uredbi. Ker rešuje bore malo in zakonodajalec je to dobro vedel.

AndrejO je 22. okt 2019 ob 12:18 izjavil:

Podjetje lahko zavrne pošiljanje na kakšne poštno ležeče in podobne naslove in to podjetja posredno počno, kadar se gre za predmete večjih vrednosti. Posredno zato, ker pri takšnih pošiljkah običajno (ne pa vedno) uporabijo storitev s podpisom potrjenega prejema.

Vendar pa, če ima podjetje takšne omejitve, mora v skladu z 2011/83/EC¹te omejitve jasno predočiti. Če Cyberport tega ne bi počel, potem bi že v izhodišču kršil še starejšo direktivo ... ki je itak ni kršil, ker v konkretnem primeru tega ne počne in (preverjeno) z veseljem pošilja na naslove tretjih oseb, ki prevzemajo pošiljke v imenu kupcev. mailbox.de v tem pogledu ni primerljiv s PO ali poštno ležeče, ker pošiljko dejansko prevzame oseba, ki prejem pošiljke tudi potrdi. Tukaj je govora o špediterskem podjetju, ne pa o "dostavi na slepo".

Skladno z mojo originalno trditvijo, da lahko trgovec v svojih splošnih pogojih določi, kam bo pošiljal (in kam ne). Nikjer ne vidim, da bi Uredba prepovedovala filtre naslovov znotraj držav v katerih posluje (beri: blackliste). Omenja zgolj posamične lokacije in mesta prevzema, ki jih določi trgovec oz. v skladu z dogovorom s stranko. Ta mesta morajo biti na voljo vsem ali nikomur (Člen 4, 1., a).

AndrejO je 22. okt 2019 ob 12:18 izjavil:

Pod črto, onemogočanje uporabe alternativnih podjetij za dostavo (kar je mailbox.de) smrdi do neba kot nekaj, kar služi izključno geografski diskriminaciji preprosto zato, ker malokdo iz DE uporablja takšno možnost. Pritožbo je vredno podati, če ne zaradi drugega, pa zato, da bo videti s kakšnimi izgovori bo opletal Cyberport, ki mu pač smrdi prodajati enim iz Slovenije (in še komu), tega pa več ne sme izvajati zgolj na podlagi svojih pravil.

S tem se seveda strinjam. Ampak diskriminacijo bo treba dokazati. Kaj veš - mogoče pa je razlog samo par slabih izkušenj povezanih z dostavo v eno izmed teh "skladišč", niti ne nujno Mailboxde.com.

AndrejO je 22. okt 2019 ob 12:18 izjavil:

In, da ne bomo opletali v splošnem, kaj točno si v luči 2018/302 misliš o tej izrecni navedbi na Cyberport.de strani²:
"Aus umsatzsteuerlichen Gründen können Privatkunden mit Rechnungs- und Lieferanschrift in folgenden Ländern nicht mehr beliefert werden: Dänemark, Finnland, Frankreich, Großbritannien, Polen, Schweden, Slowenien und Spanien. Eine Belieferung ist nur für Geschäftskunden mit gültiger Umsatzsteuer-Identifikationsnummer möglich."

Japajade. Če podjetje poskrbi za nekaj kljukic iz katerih bo izhajalo, da ne trži v Sloveniji, potem tudi davčnih obveznosti do Slovenije več ne bo imelo in ta izgovor gladko pogori.

To zame samo pomeni, da so enkrat v preteklosti s temi državami presegli predpisano mejo letnega prometa in so jim FURS in ekvivalenti začeli težiti, naj poskrbijo za skladnost s področno zakonodajo pa so raje prenehali z dostavo v te države, razen za pravne osebe, ker so tam pravila igre malce drugačna. Odločitev, da se v določeno državo ne dostavlja več, je povsem v okviru Uredbe (če je to potem opisano v splošnih pogojih - nisem jih bral). Nič ni narobe s tem, da omogočajo samo B2B za te države (Člen 4, 2.), če med pravnimi osebami na določenem področju ne diskriminirajo.

predi je 22. okt 2019 ob 13:59 izjavil:

Skladno z mojo originalno trditvijo, da lahko trgovec v svojih splošnih pogojih določi, kam bo pošiljal (in kam ne). Nikjer ne vidim, da bi Uredba prepovedovala filtre naslovov znotraj držav v katerih posluje (beri: blackliste). Omenja zgolj posamične lokacije in mesta prevzema, ki jih določi trgovec oz. v skladu z dogovorom s stranko. Ta mesta morajo biti na voljo vsem ali nikomur (Člen 4, 1., a).

"Blackliste", če jih želi imeti, morajo izpolnjevati dva pogoja:
- Jasno morajo biti navedene že v času naročila. Naknadno storniranje naročil se ne sme dogajati in nakazuje na kršitev 2011/83.
- Ne smejo biti utemeljene na lastnostih, ki so izrecno prepovedane v 2018/302.

Cyberport.de s svojim trenutnim ravnanjem krši bodisi prvi, bodisi oba pogoja. Za drugega se lahko kot prizadet potrošnik pritožiš in podjetje bo moralo obrazložiti zakaj ta naročila stornira in pri tem dokazati, da se ne gre za kršitev uredbe. To, da "imamo črno listo naslovov" pa ni zadovoljiva razlaga, ker mora razlaga vsebovati utemeljitev, zakaj pa to ni OK.

predi je 22. okt 2019 ob 13:59 izjavil:

S tem se seveda strinjam. Ampak diskriminacijo bo treba dokazati.

V prvem koraku je to nekaj, s čemer se ukvarja nadzorni organ. V tem primeru nek ekvivalent inšpektorja v Nemčiji.

predi je 22. okt 2019 ob 13:59 izjavil:

Kaj veš - mogoče pa je razlog samo par slabih izkušenj povezanih z dostavo v eno izmed teh "skladišč", niti ne nujno Mailboxde.com.

Kaj pa, če bi še jaz naročil kakšno stvar od njih, preko mailbox.de k sebi na Irsko, ki ni na njihovi črni listi držav in bi jo dobil? Te bi to potem pomirilo, da se gre podjetje nepravilno diskriminacijo?

predi je 22. okt 2019 ob 13:59 izjavil:

To zame samo pomeni, da so enkrat v preteklosti s temi državami presegli predpisano mejo letnega prometa in so jim FURS in ekvivalenti začeli težiti, naj poskrbijo za skladnost s področno zakonodajo pa so raje prenehali z dostavo v te države, razen za pravne osebe, ker so tam pravila igre malce drugačna.

Uredba je to spremenila, saj je sedaj razjasnjeno tudi to, da če se izdelek kupi v DE in se ga pošlje v DE in pri tem podjetje nima posebnih obrazcev, pomoči, stikov, naslovov, jezikov in podobnih stvari, ki bi navajali na to, da podjetje posluje tudi v SI, se plača DDV v DE in je stvar s tem zaključena.

V takšnih primerih FURS nima čezmejne pristojnosti.

predi je 22. okt 2019 ob 13:59 izjavil:

Odločitev, da se v določeno državo ne dostavlja več, je povsem v okviru Uredbe (če je to potem opisano v splošnih pogojih - nisem jih bral). Nič ni narobe s tem, da omogočajo samo B2B za te države (Člen 4, 2.), če med pravnimi osebami na določenem področju ne diskriminirajo.

Pravne osebe (razen nekaj izrecnih izjem) niso predmet uredbe in jih je nepotrebno tlačiti v to debato.

Kaj pa, če bi še jaz naročil kakšno stvar od njih, preko mailbox.de k sebi na Irsko, ki ni na njihovi črni listi držav in bi jo dobil? Te bi to potem pomirilo, da se gre podjetje nepravilno diskriminacijo?

Ampak ali res lahko trdiš, da to velja? Ker če sistematično zavračajo pošiljanje preko mailbox.de (posledica slabih izkušenj zaradi prevar na primer), potem ni mogoče govorit o diskriminaciji. Drugo pa je seveda, če zavračajo naročila preko naslova mailbox.de samo slovenscem.

- Jasno morajo biti navedene že v času naročila. Naknadno storniranje naročil se ne sme dogajati in nakazuje na kršitev 2011/83.

Hmmm, potem je vsaka rešitev, ki ni avtomatizirana praktično kršitev te uredbe? Kaj če se naročilo izvede preko freeform obrazca in dejansko šele pri ročnem pregledu naročila ugotovljeno, da na določen naslov ne pošljajo?

predi je 22. okt 2019 ob 16:10 izjavil:

Če pa bi ti naročilo zavrnili, bi to pomenilo nekaj povsem drugega. Kot rečeno, potrebuješ dokaz, lahko tudi na ta način, ampak več je bolje. Takšnih stvari se ne prepusti naključju, torej rabiš dovolj velik vzorec, da bi lahko konkretno trdil, da gre za diskriminacijo.

Mislim, da za test v danem primeru ni potreben kakšen velik vzorec, ker bi že eno ugotovljeno odstopanje pomenilo, da težava ni v konkretnem naslovu, temveč tistemu, ki je za naslovom.

predi je 22. okt 2019 ob 16:10 izjavil:

BTW, črna lista naslovov, ne držav - recimo, če omogočaš samo osebni prevzem na prevzemnih mestih, potem si efektivno postavil večino naslovov za dostavo na črno listo.

IMO so prevzemna mesta tretja stvar, ki je znova drugačna od poštnih predalov in običajnih naslovov za dostavo.

predi je 22. okt 2019 ob 16:10 izjavil:

Umm.. Malce me medeš. To je bilo jasno že pred Uredbo 2018/302 in ta Uredba tega v ničemer ne spreminja, saj se na obdavčitev ne nanaša.

IMO ja in ne. Uredba pri tem pomaga v toliko, da v citatih izrecno navaja, da šteje načelo primerljivega položaja. To pomeni, da če si Nemec naroča nekaj iz Nemčije na naslov v Nemčiji, je to položaj, ki je primerljiv s tem, da si ne-Nemec naroča nekaj iz Nemčine na naslov v Nemčiji. To, da si ti v trenutku naročanja fizično v Nemčiji, Sloveniji ali pa culukafriji po spisani interpretaciji ne bi smelo igrati vloge tudi iz davčnega vidika, dočim so nekateri (tudi Cyberport očitno) to včasih navajali kot razlog, zakaj to ne gre. Gre, gre in zato je tisto njihovo blebetanje o davčnih posebnostih samo blebetanje.

predi je 22. okt 2019 ob 16:10 izjavil:

Če želiš, da povem drugače: tisto citirano besedilo nima nič s to Uredbo, razen, da je s njo skladno. Morda si mislil kakšno drugo uredbo? Ker si spraševal, kaj mislim od tvojem citatu v kontekstu 2018/302 (ko pišem Uredba, mislim to - povsod).

Res je jasno, ampak kljub vsej jasnosti so se avtorji odločili, da je potrebno to še posebej omeniti tudi v citatih te uredbe: "(23) Za prvi tak primer gre, če trgovec prodaja blago in je to blago dostavljeno v državo članico, v katero trgovec dostavlja v skladu s svojimi splošnimi pogoji za dostop, ali pa se blago prevzame na mestu, o katerem sta se dogovorila trgovec in stranka, v državi članici, v kateri trgovec takšno možnost ponuja v svojih splošnih pogojih za dostop. ... (snip) ... To lahko pomeni, da bodo morale tuje stranke blago prevzeti v tej državi člani – ali drugi državi članici, kamor trgovec dostavlja – ali na svoje stroške poskrbeti za čezmejno dostavo blaga. V tem primeru se v skladu z Direktivo 2006/112/ES ni treba niti registrirati za DDV v državi članici stranke."

predi je 22. okt 2019 ob 16:10 izjavil:

Uredba kot "stranko" opredeljuje tudi podjetja, ki so končni uporabniki storitve/izdelka, izrecno navaja sedež stranke (poleg kraja bivanja), ipd. Če je to kar praviš res, potem besedilo tega ne odraža, ti bom pa verjel na besedo, ker kot praviš, ni relevantno.

To je izrecna izjema, ki podjetjem, ki sklepajo posel v obliki in na način, kot ga sklepa potrošnik, daje nekatere pravice, ki jih sicer uživajo potrošniki. Podobno imaš tudi v ZVPot naštetih nekaj pravic, kjer imajo tudi podjetja nekatere pravice, ki se sicer vodijo v kategoriji "pravice potrošnikov" in jih pravne osebe v prometu z drugimi pravnimi osebami tipično ne uživajo.

Mislim, da lahko to izjemo za potrebo te debate ignoriramo, ker zgolj rahlo razširja definicijo "potrošnika", ne vpleta pa se v "klasične" B2B posle, ki jih Cyberport očitno tudi opravlja. Če pa Cyberport tudi te posle opravlja na način in pod splošnimi pogoji, ki veljajo tudi za B2C potrošnike, potem pa je tudi to navzkriž z uredbo. 16. komentar: "Potrošniki in podjetja, zlasti mikro- ter mala in srednja podjetja, so kot končni uporabniki pri nakupu blaga in storitev pod splošnimi pogoji za dostop pogosto v podobnem položaju. Zato bi bilo treba tako potrošnike kot podjetja zaščititi pred diskriminacijo iz razlogov, povezanih z njihovim državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža, ko so v vlogi strank za namene te uredbe. ..."

Zdaj pa ... če bi nekdo šel v to, da bi dokazoval, da Cyberport-ova prodaja poslovnim kupcem z identifikatorjem za DDV dejansko predstavlja potrošniško poslovno razmerje iz vidika te uredbe, potem bi se še bolj globoko zakopali. Ampak mislim, da v to smer nima smisla iti.

pijavka je 22. okt 2019 ob 15:29 izjavil:

Tu zgleda, da je sporen samo Mailboxde kot tak. Ker Cyberport načeloma ne ve iz katere države prihaja kupec. Vejo ime, priimek, email in naslov Mailboxde oz. tisto, kar je min. potrebno, da si narediš račun. Lahko samo sklepajo, da je iz liste črnih držav.

Menda vedo tudi tvoj naslov prebivališča (za potrebe računa) in (vsaj načeloma) državo iz katere prihaja tvoja kreditna kartica. Tudi tvoj IP so verjetno zabeležili, kar jim tudi lahko pomaga pri tem ugotavljanju.

Zaenkrat še ni odgovora, pa je že dva dni od mojega maila. Po telefonu pravijo, da ne dobavljajo in da mi ne morejo pomagat.Ko sem vprašal za več detajlov, je ponovno rekel, da ne more pomagat oz. da DHL noče dostavljat tja. Pa sem rekel, da to ni res, da večkrat naročam tja. In spet ne more pomagat, naj pošljem mail.

Naročeno je drugod, samo zanima me, kaj se bo zgodilo oz. ali bodo podali pameten razlog za to.

ECP so prepočasni......jaz čakam že 5-6 dni.

@AndrejO,

To, da si ti v trenutku naročanja fizično v Nemčiji, Sloveniji ali pa culukafriji po spisani interpretaciji ne bi smelo igrati vloge tudi iz davčnega vidika, dočim so nekateri (tudi Cyberport očitno) to včasih navajali kot razlog, zakaj to ne gre. Gre, gre in zato je tisto njihovo blebetanje o davčnih posebnostih samo blebetanje.

Tebe torej moti, da piše "Rechnungs- und Lieferanschrift" in ne samo "Lieferanschrift" v tistem besedilu? IMO, bi bilo sporno če bi pisalo samo "Rechnungsanschrift". Ne razumem. Pravila obračuna DDV še vedno določa naslov dostave.

Še enkrat, Uredba nima s tem povsem nič pa naj v ne-normativnem delu njene objave v EUL piše karkoli.

4. Ta uredba ne posega v pravila, ki se uporabljajo za področje obdavčitve.

Člen 1, Cilj in področje uporabe

pijavka je 22. okt 2019 ob 09:52 izjavil:

predi je 22. okt 2019 ob 09:39 izjavil:

Če imajo v njih zapisano, da ne dostavljajo v logistične centre, potem ne moreš nič. Ne smejo pa omogočiti takšne dostave enim, drugim pa ne.

Tega nisem zasledil v njihovih pogojih. Pa tudi meni osebno so že pošiljali tja (Cyberport).
Sem pa podobno doživel prek Saturn.de. Je bil artikel, ki je v SLO 60 €, v DE redna cena 50 €, znižan na 19,90 €. Sem naročil, storno, z istim razlogom, da ne dostavljajo v log. centre. Čez nekaj dni, ko sem naroči blago v vrednosti 300 €, so poslali brez problema.

Če nbi folk take firme ignoriral in kupoval kjer jih ne diskriminirajo, bi bilo boljše.
Tko pa se trudite skakat, če obroče k tjuln in se pustite zajebavati, k jim zapase.

pijavka je 22. okt 2019 ob 10:05 izjavil:

Hvala. Bom poskusil. Čakam še njihov odziv, kje imajo to zapisano, da ne pošiljajo in kdaj je to stopilo v veljavo.

Zato, ker večina ne pozna svojih pravic Oz. Se ne postavi zase.

predi je 23. okt 2019 ob 10:18 izjavil:

@AndrejO,

To, da si ti v trenutku naročanja fizično v Nemčiji, Sloveniji ali pa culukafriji po spisani interpretaciji ne bi smelo igrati vloge tudi iz davčnega vidika, dočim so nekateri (tudi Cyberport očitno) to včasih navajali kot razlog, zakaj to ne gre. Gre, gre in zato je tisto njihovo blebetanje o davčnih posebnostih samo blebetanje.

Tebe torej moti, da piše "Rechnungs- und Lieferanschrift" in ne samo "Lieferanschrift" v tistem besedilu? IMO, bi bilo sporno če bi pisalo samo "Rechnungsanschrift". Ne razumem. Pravila obračuna DDV še vedno določa naslov dostave.

Mislim, da je zadeva malo manj enoznačna, naslov dostave pa je pomemben, ne pa edini diskriminator. Naslov dostave bi lahko imel v Nemčiji in bi še vedno lahko bil zavezan obračunati in plačati DDV Sloveniji. Podjetje mora (bojda) izpolniti še nekaj kriterijev, da mu DDV ni potrebno obračunavati na ta način.

predi je 23. okt 2019 ob 10:18 izjavil:

Še enkrat, Uredba nima s tem povsem nič pa naj v ne-normativnem delu njene objave v EUL piše karkoli.

4. Ta uredba ne posega v pravila, ki se uporabljajo za področje obdavčitve.
Člen 1, Cilj in področje uporabe

Če pisci ne bi "zaznali" potencialnih težav, potem ne bi zapravljali črnila za razlaganje določenega namena.

Podaj prijavo in sporoči kako se je izteklo. Več, k ti rect, da ima Švab prav, ne morejo.

Ravno naročil prenosnik v akciji z amazona, naslednji teden bo že tu.

V tem primeru je bil Amazon se daleč najcenejši.

Kupujte tam, kjer vas ne nategujejo.

Mislim, da te ni nihče tega "osumil".

Res me firbec matra, če so se res obesili na to ali ne ... mislim, da moram najti nekaj, kar se bi vsaj nekoliko izplačalo naročiti pri njih, pa da vidim kako bo šlo preko mailboxde, če bo plačnik iz Irske.

predi je 22. okt 2019 ob 09:39 izjavil:

Iz davčnih razlogov ne more biti, ker je, če sam urediš logistiko, uporabljena davčna shema izvorne države, torej Nemčije v tvojem primeru. Mogoče primer za kršitev Uredbe 2018/302? Odvisno od tega kakšni so njihovi splošni pogoji. Če imajo v njih zapisano, da ne dostavljajo v logistične centre, potem ne moreš nič. Ne smejo pa omogočiti takšne dostave enim, drugim pa ne.

Če nemško podjetje preseže nek promet s Slovenijo, se mora pri nas registrirati kot davčni zavezanec. Vsaj tako je bilo pred leti. Zato nekateri raje nehajo pošiljati k nam.