vir: Science Magazine
Na vzhodu Demokratične republike Kongo od lanskega avgusta poteka izbruh ebole, ki je doslej zahteval okoli 2800 obolelih in 1800 smrtnih žrtev. S tem gre za drugo največjo epidemijo v zgodovini, po zahodnoafriški med letoma 2013 in 2016, ko je zbolelo čez 28.000 ljudi in jih umrlo dobrih 11.000. Toda hkrati je najnovejši izbruh prelomen glede uspeha v človekovem boju s to boleznijo. Eksperimentalno Merckovo cepivo deluje in naj bi zagotavljalo zelo visoko stopnjo zaščite pred okužbo, sedaj pa smo deležni pozitivnih novic tudi pri zdravljenju tistih, ki so že zboleli.
Lanskega novembra so Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ameriški Nacionalni inštitut za alergije in nalezljive bolezni (NIAID) in Nacionalni inštitut za biomedicinske raziskave v Kongu pognali preizkus PALM, v katerem so tri nova eksperimentalna zdravila primerjali z obstoječim, ZMapp. Slednje je nastalo kot odgovor na zahodnoafriško epidemijo in je doslej veljalo za sprejemljivo obliko zdravljenja, čeprav je bila njegova učinkovitost statistično vprašljiva. Novo trojico so sestavljali monoklonsko protitelo mAb114, koktejl treh monoklonskih protiteles REGN-EB3 in pa remdesivir. Rezultati so bili tako pomenljivi, da so se vodilni odločili preizkus prekiniti že po pregledanih podatkih 499 pacientov, od predvidenih 725. Celokupno je umrlo 49% prejemnikov ZMappa in 53% prejemnikov remdesivirja, pri REGN-EB3 in mAb114 pa le 29% in 34%. Pri bolnikih v začetnih stadijih bolezni, z nižjo vsebnostjo virusa, se je stopnja preživetja bistveno zvišala: umrlo je le 6% prejemnikov REGN-EB3 in 11% mAb114, pri ZMappu in remdesivirju pa 24% in 33%. To je bilo dovolj, da so ZMapp in remdesivir iz testa izločili ter sprožili naslednjo fazo, ki bo primerjala zgolj REGN-EB3 ter mAb114.
Monoklonska protitelesa so specifična protitelesa, usmerjena proti enemu antigenu - snovi, ki je del virusa in jo morajo protitelesa prepoznati, da lahko nadenj pošljejo bele krvničke. V primeru ebole gre za beljakovine na njegovem obodu, ki mu omogočajo vstop v človeške celice. Protitelesa uspejo te beljakovine blokirati, s tem pa tudi vstop v celice, kar prepreči razmnoževanje virusa. Zdravilo mAb114 so pridobili iz protiteles preživelega bolnika iz izbruha leta 1995, medtem ko so učinkovine v REGN-EB3 prišle iz miši, ki so jih gensko spremenili tako, da je bil njihov imunski sistem bolj podoben človeškemu. Obe zdravili proizvajata ameriški podjetji: mAb114 Ridgeback Biotherapeutics s Floride, REGN-EB3 pa Regeneron Pharmaceuticals iz New Yorka.
Še vedno velja poudarek, da ne gre za čudežni zdravili, kajti pri bolnikih v poznih stadijih bolezni je bila tudi v primeru REGN-EB3 smrtnost v preizkusu še vedno 60-odstotna. Toda vendarle smo na točki, ko oboleli, ki prihajajo na zdravljenje, ne odhajajo več domov zvečine v krstah. To je zelo pomembno za grajenje zaupanja v zdravstveni sistem, saj imajo zdravstveni delavci, ki se v Kongu trudijo zajeziti epidemijo, ogromne težave zaradi politično nemirne pokrajine in lokalnega nezaupanja. Varnostna stabilnost je ključna za učinkovito zdravljenje in cepljenje, tudi preizkuse novih cepiv.
