Alstom - V Nemčiji sta potnike začela prevažati prva vlaka, ki ju poganjajo vodikove gorivne celice.
Gorivne celice so pred poldrugim desetletjem veljale za tisti ščepec čarobnega prahu, ki bo začel transformacijo umazanega prometa na bencin v okolju prijaznejšega. V elektriko namreč pretvarjajo kemično energijo vodika in kisika, pri čemer je odpadek zgolj vodna para. Problem pa je prav vodik, kajti čeprav ga je v naravi načeloma ogromno, pridobivanje čistega plina ni trivialno početje: pri elektrolizi zahteva veliko elektrike, pri predelavi zemeljskega plina pa se sproščajo toplogredni plini. Predvsem pa bi avtomobili, ki bi jih poganjal, zahtevali postavitev povsem nove, drage infrastrukture. To je širitev na vsakdanja vozila naposled ubilo in od tako opevane "vodikove ekonomije" ni bilo nič.
Kar pa ne pomeni, da zamisel ni uporabna na nišnih področjih, denimo pri vlakih. Velikan Alstom je razvil lokomotivo, ki od tega tedna dalje vozi potnike dveh vlakov na sto kilometrov dolgi progi v severnonemški deželi Spodnji Saški. Razvijeta hitrost 140 kilometrov na uro z avtonomijo tisoč kilometrov, kar pomeni, da lahko z enim polnjenjem progo prevozita devetkrat, oziroma obratujeta ves dan. Takšna lokomotiva je dražja za nakup od dizelske, a je cenejše njeno obratovanje. Prav nadomeščanje dizelskih bo njihova glavna vloga, saj uvajanje na progah, ki že imajo postavljene električne žice, ni smiselno, ker je energetski izkoristek vodikovega pogona, ko vštejemo proizvodnjo vodika, precej slabši od električnega.
V naslednjih letih na bi na Spodnjo Saško prišlo še štirinajst takšnih vlakov, kmalu pa tudi v Veliko Britanijo, Nizozemsko, Dansko in druge evropske države. Pri težkih tovornjakih pa so ovire večje in nič ne kaže, da bodo kaj kmalu masovno vozili na vodik, čeprav Toyota še vedno vztraja. Dosti pa obeta pristop, pri katerem gorivne celice služijo kot pomoč električnemu pogonu.
Vodik ni slab. Hyundai je imel že pred leti ix35 FCEV za domači trg in Skandinavijo. Sedaj ima Hyundai Nexo.
Korejci za razliko od Tesle vejo, da je z baterijami hudič. Te še sto let ne bodo dosegle primerljive energetske gostote kot bencin ali dizel. Potem je tu še padec kapacitete (kljub hlajenju), počasno polnjenje, cena litija, strupena proizvodnja, draga reciklaža itd.
Aja, CNG in LPG sta drugače odlična, čista in delujeta. Ampak ne zmanjšujeta CO2-ja in CO2 je baje slab m'kay in zato to ni to.
Vodik ni slab. Hyundai je imel že pred leti ix35 FCEV za domači trg in Skandinavijo. Sedaj ima Hyundai Nexo.
Korejci za razliko od Tesle vejo, da je z baterijami hudič. Te še sto let ne bodo dosegle primerljive energetske gostote kot bencin ali dizel. Potem je tu še padec kapacitete (kljub hlajenju), počasno polnjenje, cena litija, strupena proizvodnja, draga reciklaža itd.
Aja, CNG in LPG sta drugače odlična, čista in delujeta. Ampak ne zmanjšujeta CO2-ja in CO2 je baje slab m'kay in zato to ni to.
LNG ne LPG. Jebeš ti CO2, plin, nafto, premog bomo kurili dokler bo, ne bomo/bodo nič pustili v zemlji, nič bat, do zadnje kapljice bo vse šlo. Če bo to 30/300 let kasneje who cares. Je treba izkoristiti, dokler je.
Bi bili vodikovi vlaki primerni tud za Slovenijo? Manj stroškov vzdrževanja se sliši fin prihranek na dolgi rok.
Za Slovenijo bi bili idealni, slo bi za projekt nacionalnega pomena!!! Kot pise v novici:
postavitev povsem nove, drage infrastrukture
in
pridobivanje čistega plina ni trivialno početje: pri elektrolizi zahteva veliko elektrike
in
Takšna lokomotiva je dražja za nakup od dizelske
=== Slovenija.
Najprej bi bila to odlicna moznost priskledenja na izdelavo dokumentacije, ki bi predstavila ceno tovrstnega pocetja. Milijon za stevilko na servetku? Dajmo raje kaksnega vec, da bo bolj drzalo, pa se klicaj po vrhu! (ze deluje na Turke, bo menda tudi na ostale gnilozivke)
Temu bi sledile podkupnine za izvedbo tako novih blokov nasih termoelektrarn (Alstom bi pri tem prijazno pomagal, saj so se pokazali kot ucinkovit partner ze pri TES6), kakor tudi celotne transportne in skladiscne infrastrukture za vodik ter seveda projekta demontaze elektricnih vodov ob nasih zelezniskih progah (kar bi zgolj slucajno spominjalo na milijonske demontaze posamicnih cestninskih postaj na nasih avtocestah). Cena tega pocetja bi - podobno kot pri TES6 - narasla kvecjemu za faktor 7-10 od tiste, predstavljene v prvi tocki.
Ko bi bila vsa infrastruktura na mestu, bi sledil nakup lokomotiv. Na sreco jih proizvaja isti Alstom, s katerim bi ze od prej imeli dobre poslovne odnose, tako da ne bi bilo nobenih dvomov v kateri zep morajo odstotki od vrednosti projekta romati. Tudi cena bi bila nedvomno ugodna - morda malce manj, kakor v Nemciji, ker smo pac majhna drzava, zato je izkljucno nas problem da kupujemo samo 35 lokomotiv namesto dveh, kakor je to v Nemciji.
Pri izdelavi vlakov bi lahko pomagali tudi s slovenskim znanjem - ponovna ozivitev blagovne znamke Mura, kjer bi zgolj s par deset milijoni drzavnih subvencij lahko vzpostavili izredno mocno pisarno, ki bi v Bangladesu narocila tiste krpice z jezkom, ki pridejo na naslon glave na sedezih za strojevodje v vsaki lokomotivi in se lahko snamejo za pranje. Recimo dva sedeza na lokomotivo * 35 lokomotiv ... primaknimo se kak milijon pri tistih subvencijah za zaposlitev dodatnega strokovnega kadra (najbrz je sin tiskovnega predstavnika vladajoce stranke ze v drugem letniku ekonomije, torej srednje sole, hcerka pa ima skoraj zakljuceno komunikologijo - FDV uber alles!!!), da bi pisarna uspela pravilno postaviti financno konstrukcijo?
Ko bi vlaki zaceli koncno voziti z novimi lokomotivami, bi se kaj kmalu pokazalo, da proizvodne kapacitete (za vodik) sicer zadoscajo potrebam projekta vodikifikacije zeleznice pri nas, tezava so le energenti - kilav slovenski premog in leni rudarji, zato bo potrebno zapreti se preostali rudnik premoga in povecati uvoz kvalitetnega malezijskega premoga, katerega na sreco vozimo samo z diametralno nasprotne strani zemeljske oble (ceprav se kdaj zdi, da so eni za Luno ... samo ne vem ali Malezijci ali mi?). Podkupnine? Yes, please!
Na tej tocki bi prislo do revizije celotne verige dogajanja, strokovnjaki bi nam dopovedali, da je vodik nevaren, zato bi zaceli z iskanjem varnejse, predvsem pa cenejse alternative. Npr. dizelskih vlakov, za katere bi morali zgolj zamenjati vozni park lokomotiv (dizelske so cenejse!), demontirati odvecno infrastrukturo za manipulacijo vodika, vzpostaviti celotno infrastrukturo za transport in skladiscenje dizelskega goriva za potrebe Slovenskih zeleznic in gorivo od nekje uvazati. NOV PROJEKT V NACIONALNEM INTERESU NA VIDIKU!!!
Bi bili vodikovi vlaki primerni tud za Slovenijo? Manj stroškov vzdrževanja se sliši fin prihranek na dolgi rok.
Za Slovenijo bi bili idealni, slo bi za projekt nacionalnega pomena!!! Kot pise v novici:
postavitev povsem nove, drage infrastrukture
in
pridobivanje čistega plina ni trivialno početje: pri elektrolizi zahteva veliko elektrike
in
Takšna lokomotiva je dražja za nakup od dizelske
=== Slovenija.
Najprej bi bila to odlicna moznost priskledenja na izdelavo dokumentacije, ki bi predstavila ceno tovrstnega pocetja. Milijon za stevilko na servetku? Dajmo raje kaksnega vec, da bo bolj drzalo, pa se klicaj po vrhu! (ze deluje na Turke, bo menda tudi na ostale gnilozivke)
Temu bi sledile podkupnine za izvedbo tako novih blokov nasih termoelektrarn (Alstom bi pri tem prijazno pomagal, saj so se pokazali kot ucinkovit partner ze pri TES6), kakor tudi celotne transportne in skladiscne infrastrukture za vodik ter seveda projekta demontaze elektricnih vodov ob nasih zelezniskih progah (kar bi zgolj slucajno spominjalo na milijonske demontaze posamicnih cestninskih postaj na nasih avtocestah). Cena tega pocetja bi - podobno kot pri TES6 - narasla kvecjemu za faktor 7-10 od tiste, predstavljene v prvi tocki.
Ko bi bila vsa infrastruktura na mestu, bi sledil nakup lokomotiv. Na sreco jih proizvaja isti Alstom, s katerim bi ze od prej imeli dobre poslovne odnose, tako da ne bi bilo nobenih dvomov v kateri zep morajo odstotki od vrednosti projekta romati. Tudi cena bi bila nedvomno ugodna - morda malce manj, kakor v Nemciji, ker smo pac majhna drzava, zato je izkljucno nas problem da kupujemo samo 35 lokomotiv namesto dveh, kakor je to v Nemciji.
Pri izdelavi vlakov bi lahko pomagali tudi s slovenskim znanjem - ponovna ozivitev blagovne znamke Mura, kjer bi zgolj s par deset milijoni drzavnih subvencij lahko vzpostavili izredno mocno pisarno, ki bi v Bangladesu narocila tiste krpice z jezkom, ki pridejo na naslon glave na sedezih za strojevodje v vsaki lokomotivi in se lahko snamejo za pranje. Recimo dva sedeza na lokomotivo * 35 lokomotiv ... primaknimo se kak milijon pri tistih subvencijah za zaposlitev dodatnega strokovnega kadra (najbrz je sin tiskovnega predstavnika vladajoce stranke ze v drugem letniku ekonomije, torej srednje sole, hcerka pa ima skoraj zakljuceno komunikologijo - FDV uber alles!!!), da bi pisarna uspela pravilno postaviti financno konstrukcijo?
Ko bi vlaki zaceli koncno voziti z novimi lokomotivami, bi se kaj kmalu pokazalo, da proizvodne kapacitete (za vodik) sicer zadoscajo potrebam projekta vodikifikacije zeleznice pri nas, tezava so le energenti - kilav slovenski premog in leni rudarji, zato bo potrebno zapreti se preostali rudnik premoga in povecati uvoz kvalitetnega malezijskega premoga, katerega na sreco vozimo samo z diametralno nasprotne strani zemeljske oble (ceprav se kdaj zdi, da so eni za Luno ... samo ne vem ali Malezijci ali mi?). Podkupnine? Yes, please!
Na tej tocki bi prislo do revizije celotne verige dogajanja, strokovnjaki bi nam dopovedali, da je vodik nevaren, zato bi zaceli z iskanjem varnejse, predvsem pa cenejse alternative. Npr. dizelskih vlakov, za katere bi morali zgolj zamenjati vozni park lokomotiv (dizelske so cenejse!), demontirati odvecno infrastrukturo za manipulacijo vodika, vzpostaviti celotno infrastrukturo za transport in skladiscenje dizelskega goriva za potrebe Slovenskih zeleznic in gorivo od nekje uvazati. NOV PROJEKT V NACIONALNEM INTEREXU NA VIDIKU!!!
Jao :D bravo! Sicer malo cinično, ampak ne bi se čudil, če bi se to res zgodilo.
gorivne celice na ogljikovodike naj naredijo cenejše in z višjim izkoristkom.
vodik je slepa ulica brez velikih količin 'brezplačne' in zelene elektrike.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Bom si malo sposodil temo. Če pogledamo vlake pri nas... glavne dvotirne proge (recimo vlak za Koper, Jesenice, Dobova) imajo imajo postavljeno še električno napeljavo. Manjše enotirne proge (recimo vlak za Novo mesto ali Kamnik) pa električne napeljave nimajo. Zdaj me zanima, kako imajo to v državah, kjer so železnice malo bolj napredne... v čem je prednost te električne napeljave oz. zakaj jo nekateri vlaki rabijo, drugi pa ne?
Problem vodika je čist ekonomski, to gorivo nikoli ne bo poceni.
150 let nazaj kopanje nafte za motor z 9 % izkoristkom tudi ni bilo poceni.
Ja ampak so že takrat vedeli koliko izboljšav dopušča njim znana teorija. Pri proizvodnji/porabi vodika se tudi o teoretičnih izboljšavah ne daj kaj dosti govoriti, zadeva je potratna.
Edina opcija je zastonj štrom iz OVE, ampak dobiti na tak način dovolj za neko resno proizvodnjo, ki bo poganjala težke stroje (vlak, ladja), ne vem če je realna opcija.
Simplicity is the ultimate sophistication - Leonardo da Vinci
Na zahodu pa vlagamo v nafto in premog (v EU se nekaj afnamo tudi z alternativami, ampak vsi vemo da so popolnoma nesmiselne in da ne bojo nicesar resile, k'nede?), kes pa porabimo za provizije in podkupnine, ostanek pa firme skladiscijo v davcnih oazah.
Much more better.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Problem vodika je čist ekonomski, to gorivo nikoli ne bo poceni.
150 let nazaj kopanje nafte za motor z 9 % izkoristkom tudi ni bilo poceni.
150 let nazaj je nafta (takrat popularno: "petrolej") tekla iz zemlje ... in to zastonj. Nihce ni gradil ploscadi, zganjal shale oil extraction, vrtal nevemkako globokih lukenj v puscavi ker niti ni bilo potrebe (je pa cel kup revezev drgnilo po rovih za premogom).
Problem vodika je čist ekonomski, to gorivo nikoli ne bo poceni.
150 let nazaj kopanje nafte za motor z 9 % izkoristkom tudi ni bilo poceni.
150 let nazaj je nafta (takrat popularno: "petrolej") tekla iz zemlje ... in to zastonj. Nihce ni gradil ploscadi, zganjal shale oil extraction, vrtal nevemkako globokih lukenj v puscavi ker niti ni bilo potrebe (je pa cel kup revezev drgnilo po rovih za premogom).
Takrat so porabili za 1 sod nafte energije, da so jih pridelali 30.000. Sedaj je cca 1 za 6.
Tudi Arabci gagajo in kurijo svoje zaloge dolarjev, ker delajo zgubo.
Bom si malo sposodil temo. Če pogledamo vlake pri nas... glavne dvotirne proge (recimo vlak za Koper, Jesenice, Dobova) imajo imajo postavljeno še električno napeljavo. Manjše enotirne proge (recimo vlak za Novo mesto ali Kamnik) pa električne napeljave nimajo. Zdaj me zanima, kako imajo to v državah, kjer so železnice malo bolj napredne... v čem je prednost te električne napeljave oz. zakaj jo nekateri vlaki rabijo, drugi pa ne?
Tole resno sprasujes?
Tam kjer ni el. napeljave, lahko vozijo le vlaki na NEelektricni pogon - diesel. V vecini je el. napeljava in lahko vozijo vsi vlaki.
CNG-ja in LPG-ja ne gre metati v isti koš. LPG (utekočinjena propan in/ali butan) sta precej manj čista kot CNG (stisnjen metan). Sicer na nivoju EU oba veljata za alternativni gorivi, vendar LPG dolgoročno ne omogoča doseganja zadanega zmanjšanja emisij.
LPG je v Evropi in tudi marsikje po svetu danes že standard, CNG pa se še postavlja na noge. Veliko se govori v zadnjem času tudi o LNG (utekočinjen metan) za ladijski transport v priobalnem pasu, tovorni promet in avtobuse. Shranjevanje LNG-ja in vodika je podobno - pod izredno visokim pritiskom.
Z vidika učinkovitosti rabe energije so najbolj učinkovite rešitve z baterijsko gnanimi vozili. Tu so okoljsko sporne litijeve baterije, ampak glede na to koliko raziskav in razvoja se osredotoča v zadnjih letih na to področje, sem prepričan, da bomo v roku 10 let imeli solid state baterije in druge naprednejše izvedenke, ki bodo okoljsko sprejemlivejše.
Vsaj potovalna hitrost je za slovenske razmere sanjska. Pa tudi naši naj uskladijo vozni red avtobusnega in želežniškega prometa. A ne bo šlo, ker vsak gleda lasten vrtiček. Občutek imam, da se o ekologiji govori in propagira samo zato, ker imajo nekateri v ozadju finančno korist in še moderno je. Sicer pa država propagira ekofašizem z namenom,da se bodo nekateri finančno okoristili. Beseda ekologija brez alternativnih enakovrednih rešitev je zgolj floskula!
Samo meni ni jasno, za proizvodnjo vodika, rabiš štrom ? E ni potzem vseeno ? naj del proge elektrificirajo, del ki ne more pa naj vozi z baterijo.
Vodik je alternativa baterijam. V vsakem primeru gre pa za elektro pogon.
Ja sej je alternativa. Samo vseeno moiraš razumeti da je etanol tudi alternativa nafti, samo je za energetsko vrednost etanola potrebno več energije kot jo na koncu dobiš ven ? A je to smiselno ? Ne vem, če imaš sužnje na poljih koruze morda.
Smešno je,
da po skoraj petih letih še vedno rusophrenik nisi sposoben opredeliti,
pod kakšnimi pogoji zmagujemo v Ukljani.
