Podobnost slovenskega jezika s hrvaskim

Kaj vi mislite ali je to bil nekdaj isti jezik?

Najdel eno staro hrvasko pesem, ki je skoraj ista kot slovenscina.

primer

Serbus dragi Zagreb moj
kaj se skrivas v megli toj
kak da bi se nekaj sramil
ti se nemas sramit kaj

Hrvaska beseda ni megla ampak magla. V pesmi napisano megla. Beseda nekaj, kaj je slovenska in ne hrvaska?

Torej so zagorci i medzimurci slovenci?

V podsredi vem, da recejo japke, kar tudi v hrvaskih vaseh recejo. Skrajsava za jabuke.

Potem slovenska pesem hruske, jabuke slive mene voli ive.

Od hrvaških narečij je kajkavsko najbližje slovenščini.

Utk je 4. jul 2018 ob 16:51 izjavil:

Zakaj bi bli zato slovenci? A so primorci italijani?

Ali imata Italijanscina in primorscina 90% enakih besed? V istri tudi govorijo zelo podobno slovenskem jeziku. Oziroma nove generacije ne vec. Samo se knjizni jezik.

Naprimer vemo da stajerci govorijo malo drugace kot v ljubljani. Ce bi se npr. stajerska odcepila od slovenije. Ali bi cez 200 let to postal drug narod z drugim jezikom?

Utk je 4. jul 2018 ob 17:09 izjavil:

V danasnjem svetu ne. Ce bi blo to 500 let nazaj pa verjetno da bi.

Ravno s tem namenom sem odprl temo. Ce kdo najde dokaz, da nas je nekdo pred 500 let razdvojil in naredil 2 naroda iz enega.

karafeka je 4. jul 2018 ob 17:28 izjavil:

A ne poznaš zgodovine? ccc

Hvala. Zelo zanimivo. Nekaj podobnega sem ze slisal.

Saj med južnimi slovanskimi narodi ni nobenih bistvenih razlik, razen te, da so eni pravoslavni, drugi pa narobeslavni.

SimplyMiha je 4. jul 2018 ob 18:02 izjavil:

Ma ne, je še ena razlika. Eni so manj, drugi bolj krvoločni. Si mogoče imel hrvaške korenine?

Kateri pa so manj krvoločni?

Zgodovina je precej daljša od nekaj let, veš.

Nase korenine segajo v čas, ko smo bili vsi slovani en narod, po imenu Vinčanci. Zahodni svet nas je imenoval Iliri.

Res je, zgodovina je precej daljša od nekaj let. Vojna in razpad Jugoslavije 20 let nazaj je konstrukt zahodnih sil. Hocem povedat, niso Srbi povzročili vojne. Vse, kar se je takrat dogajalo, sega pravzaprav bistveno dlje v zgodovino. Srbi so en redkih narodov, poleg Rusije, ki so se borile proti kolonialnim silam zahoda.

Jaz pa imam občutek, da se želi hrvaški jezik v zadnjih desetletju vse bolj distancirati od npr. srbskega.
Glej kruh -> hleb

Pa na to temo je tukaj en zanimiv intevju:
https://www.delo.si/kultura/knjiga/hrva...

Je samo vtis ali je res, da je hrvaščina v zadnjih letih postala bolj podobna slovenščini? So tvorci tako spremenjenega jezika želeli tudi na tak način hrvaščino oddaljiti od srbščine? Opažam namreč, da je v rabi precej slovenskih besed. V nasprotni smeri je tega manj.

Zanimivo, da imate tak vtis. Ne bi rekla, da gre za približevanje slovenščini, vsekakor ne zavestno, temveč v neki meri morda za višjo stopnjo osveščenosti o jezikovnem bogastvu in zgodovini. To posebej velja za tisto jezikovno zgodovino, ki nam je skupna - v nekoliki daljnejši preteklosti, pred 19. stoletjem. V tej zgodovini sta bili Slovenija in Hrvaška - njen velik del - precej bolj povezani v okviru Avstro-Ogrske in sta imeli veliko medsebojnih stikov, kot tudi del skupnega besednjaka, ki je pozneje poniknil pod vplivom srbščine.

Del tega se je vrnil v hrvaščino, tako da je morda zaradi tega nastal vtis podobnosti s slovenščino danes. Ni pa, kolikor vem, raziskav, ki bi to potrdile. Gotovo pa je to, da je danes usmerjenost Hrvaške k Zagrebu kot glavnemu mestu še večja kot v preteklosti in ker v Zagrebu v glavnem govorijo neko urbano varianto mešanice kajkavskega in štokavskega dialekta, je možno tudi s tem pojasniti vaš vtis.

To je tudi zanimivo, govori o prevzetih besedah med slovanskimi jeziki:
http://centerslo.si/wp-content/uploads/...

5

Ko govorimo o besedah, prevzetih iz drugih slovanskih jezikov, je ta drugi slovanski jezik lahko izvorni, lahko pa le posredniški jezik za neko besedo.

Slovenščina je prevzela mnogo turških besed, ki so prišle k nam s srbskim ali hrvaškim posredništvom. To so: báker, búzdovan, džúveč, jáničar, júriš, kájmak, karávla, korobáč, pajdáš, páša, rákija, sárma in top .

Iz srbščine smo dobili tudi turške besede, ki jih je turščina prevzela iz arabščine (bakláva, budálo, čefúr, čevápčič, džámija, džézva, hálva, hárem, katrán, musáka, rája, rátluk, žep), perzijščine (búrek, čáršija, čôrav, čórba, hán, muslimán, šôtor) in grščine (čútara, kalúp, kolíba). Besede, ki so iz turščine, so bolj verjetno prišle k nam s srbskim posredovanjem, čeprav je nekaj tudi hrvaških (káva, korúza, bedák). Čížem je lahko prevzet iz turščine s srbskim ali hrvaškim posredovanjem ali pa preko madžarskega jezika.

Izvorno madžarske besede, če niso bile prevzete neposredno v slovenščino, so k nam prišle večinoma s hrvaškim posredovanjem (gázda, čípka, hajdúk, sôba).

Seveda izvirata iz istega jezika. Logično je tudi to, da je bil ta prednik jezik bolj podoben slovenščini, ker so se slovani širili od severa proti jugu, torej so se hrvati odcepili od praslovenije in razvili svoj jezik.

podobnost narečij kaže na to, kje so potekala redne migracije, v katero smer. tudi naše narečje se naprimer širi na zahod ene 30 km, na vzhod pa veliko manj, manj kot 10 km. pa so kar veliki hribi vmes, to je zanimivo in še nepojasnjeno.

A je potem tudi Slovaška bila kdaj Slovenija
ker še se dan danes uradno imenuje Slovenska republika :)

nismo edini ki imamo podoben jezik oziroma skupne besede

Tisti z vzhodnega dela Slovenije to razumemo brez problema. Srbizirani Hrvatje ne ravno. Drugače pa to narečje na Hrvaškem izumira.