Forum » Sedem umetnosti » Ko se ti piše
Ko se ti piše
Pika na i ::
Pika na i ::
Mračilo se je že.
Rada imam, mir na pokopališču.
In nisem našla črnobele mačke. Ježek bi ti bil všeč.
Živalski vrt. Vse sem si ogledala. Volkovi in medvedi. In tvoj ris.
Ne pogovarjam se več s tabo, na glas. V mislih, tam je lažje, sploh na takle dan verjet, da si samo odpotoval.
Ko sem pregledovala fotke, sem se smejala. Ker vem, kaj bi mi rekel, ko bi jih gledal. Da bi bil čas, da te poslušam in začnem delati malo lepše. Pa da to ni za nikamor.
Smejala bi se in rekla, da imam za to tebe.
Spomin.
Fotke za nikamor.
Nikoli ne bo drugače.
Rada bi nemogoče.
Rada imam, mir na pokopališču.
In nisem našla črnobele mačke. Ježek bi ti bil všeč.
Živalski vrt. Vse sem si ogledala. Volkovi in medvedi. In tvoj ris.
Ne pogovarjam se več s tabo, na glas. V mislih, tam je lažje, sploh na takle dan verjet, da si samo odpotoval.
Ko sem pregledovala fotke, sem se smejala. Ker vem, kaj bi mi rekel, ko bi jih gledal. Da bi bil čas, da te poslušam in začnem delati malo lepše. Pa da to ni za nikamor.
Smejala bi se in rekla, da imam za to tebe.
Spomin.
Fotke za nikamor.
Nikoli ne bo drugače.
Rada bi nemogoče.
Jarno ::
Bogu so pred kratkim uspeli dokazati, da je njegov dizajn Eva imela varnostno luknjo, skozi katero jo je zapeljala kača.
Nova Eva je ne bo imela, tko da se že v naprej lahko veselite vrnitve v košer paradiž.
Nova Eva je ne bo imela, tko da se že v naprej lahko veselite vrnitve v košer paradiž.
#65W!
Pika na i ::
Drama King v vsem svojem sijaju.
Tip, za katerega sem v začetku še mislila, da ima potencial. V pisanju.
Pa je, tako kot mnogi, izgubil svoj kompas in se prodal za bedaste enovrstične hvalnice, ki so, večina, le tisti prekleto prizadeti daj - dam.
Bljak.
-
Hvala neznani, da sem vse uspela pravočasno pospravit. Ok, ti si mi pospravil na mojo željo in prošnjo.
Ker beseda ni konj, danes ne jočem nad potencialno izgubo podatkov, zato se zahvaljujem tudi sebi. Ja, ja, meni moje besede veliko pomenijo.
-
Me pa preseneča še vedno, s kakšnimi traparijami si ljudje zapolnijo dan.
"Sedem let moraš na enem kraju ostati,
hočeš ljudi prav spoznati."
(Slomšek)
Tip, za katerega sem v začetku še mislila, da ima potencial. V pisanju.
Pa je, tako kot mnogi, izgubil svoj kompas in se prodal za bedaste enovrstične hvalnice, ki so, večina, le tisti prekleto prizadeti daj - dam.
Bljak.
-
Hvala neznani, da sem vse uspela pravočasno pospravit. Ok, ti si mi pospravil na mojo željo in prošnjo.
Ker beseda ni konj, danes ne jočem nad potencialno izgubo podatkov, zato se zahvaljujem tudi sebi. Ja, ja, meni moje besede veliko pomenijo.
-
Me pa preseneča še vedno, s kakšnimi traparijami si ljudje zapolnijo dan.
"Sedem let moraš na enem kraju ostati,
hočeš ljudi prav spoznati."
(Slomšek)
windigo ::
Berem, kako so se v Seattelske osnovne šole uvaja etnični pristop k poučevanju matematike, kjer naj bi postalo pri pouku matematike nadvse pomembno, če ne kar bistveno, kdo in kako je v matematiki zatiran in s tem povezana vprašanja, kdo lahko v matematiki trdi, da je nekaj res in kdo ne in kdo zatira morebitne drugačne poglede na (ma)tematiko. Ravno še toliko sem bil deležen pouka matematike, da sem slišal za Srinivasa Ramanudžana, ki je kot samouk in matematični genij nekje na vrhuncu premoči britanskega imperija s pomočjo Godfreya Hardyja pomembno vplival na teorijo števil in še več drugih področij matematike. Ni bil pomemben bel mož, a je vseeno eden pomembnejših matematikov svojega časa in sicer. Verjetno drži tudi, če Ramanudžan ne bi izviral iz brahminske družine, ne bi nikdar prišel v stik z matematiko in če ne bi pritegnil zanimanja G. Hardyja na Oxfordu, bi šli njegovi štirje zvezki zapiskov najverjetneje v star papir, namesto v študij in dokazovanje dolge vrste matematikov, ki so šli dokazovati posamezne trditve za njim. Da, tudi za sistematičen študij matematike so potrebne določene inštitucije in tudi v matematiki se lahko nekateri matematiki znotraj teh inštitucij med seboj komolčijo za vpliv in premoč (in vire in sredstva in položaje in nazive). In pri tem lahko tudi ne izbirajo sredstev. Vprašanje, ki se postavlja ob etnični matematiki pa je, ali lahko to vpliva na matematiko. Morda porečete, da matematika ne obstaja zunaj institucij, da je ni mogoče ločiti od inštitucionalnega ustroja. Na drugi strani pa bi lahko trdili, da lahko osebni in denarni in etnični in identitetni vplivi dajejo lahko samo drugačne prioritete in poudarke v študiju matematike. Naprimer celotna statiskika je dobila veliko spodbudo z začetki industrijske proizvodnje, ko je bilo potrebno zagotoviti ponovljivo kakovost proizvodnje. Specifično so določene statistične metode razvili in najprej uporabljali v pivovarni Guinness za proizvodnjo znanega piva. Vendar zato statistika ni nič manj uporabna v družboslovju kot v gospodarstvu in ekonomiji ali v preučevanju termodinamike, prav tako imajo vsa področja uporabe toliko podobnosti, da je mogoče vse te skupne lastnosti preučevati neodvisno od področja uporabe, ki torej samo posredno, preko potreb in prioritet vplivajo na predmet preučevanja, ne morejo pa direktno vplivati na rezultate. In na Ramanudžanove teoreme in domneve in njihovo pomembnost ni bistveno vplivalo, ali je bil njihov tvorec precejšnji instucionalni insider ali outsider, temveč prej to, da je bil precejšen genij, ki je pred drugimi prišel do določenih odkritij, ki bi sicer ostala še nekaj časa nam neznana. Ko govorim o odkritjih nekako impliciram, da je matematika "nekje zunaj", neodvisna od nas, mi pa si kot kakšen Stanley in Livingston utiramo pot skozi različne strukture na poti k matematičnim Viktorijinim slapovom. Ampak za te matematične Viktorijine slapove velja kvečjemu to, da imajo določene "lepe" in omembne vredne lastnosti, mnogokrat pa ne vemo vnaprej, ali jih bomo te lepe lastnosti lahko tudi kdaj uporabili pri kakšnem problemu, s katerim se bomo soočili.
Ima pa matematika, tudi če pustimo obstoj matematičnih objektov nekje ob strani, še vedno to lepo lastnost, da naj bi bila resničnost matematičnih trditev precej neodvisna od siceršnje moči in položaja matematika, ki jih izreka, ampak naj bi bila večinoma preverljiva in dokazljiva znotraj matematike in kot nam kaže primer Ramanudžana, bolj kot od moči in položaja odvisna od sposobnosti in včasih pri inovativnih pristopih domišljije matematika za samo matematiko. Ali bi bila matematika z drugačno zgodovino drugačna matematika? Morda, do neke mere, morda bi se bolj razvila posamezna področja, druga pa manj. Ampak ali bi lahko zaradi različnih poudarkov govorili tudi o večih različnih matematikah? Prepričan sem, da bi bili teoremi in strukture in izpeljave v veliko primerih kar lepo identični, morda malo drugače zapisani. Sem pa veliko preslab matematik, da bi vam znal to tudi dokazati.
Ima pa matematika, tudi če pustimo obstoj matematičnih objektov nekje ob strani, še vedno to lepo lastnost, da naj bi bila resničnost matematičnih trditev precej neodvisna od siceršnje moči in položaja matematika, ki jih izreka, ampak naj bi bila večinoma preverljiva in dokazljiva znotraj matematike in kot nam kaže primer Ramanudžana, bolj kot od moči in položaja odvisna od sposobnosti in včasih pri inovativnih pristopih domišljije matematika za samo matematiko. Ali bi bila matematika z drugačno zgodovino drugačna matematika? Morda, do neke mere, morda bi se bolj razvila posamezna področja, druga pa manj. Ampak ali bi lahko zaradi različnih poudarkov govorili tudi o večih različnih matematikah? Prepričan sem, da bi bili teoremi in strukture in izpeljave v veliko primerih kar lepo identični, morda malo drugače zapisani. Sem pa veliko preslab matematik, da bi vam znal to tudi dokazati.
kuall ::
Zadnjič me je prešinila zanimiva misel, kako pucajo dreke tigrom v živalskem vrtu?Morajo tudi precej smrdet. Najti jih je težko. Če bi jih kar pustili pa bi začelo vsevprek smrdet počasi. Najti jih pa tudi ni tako lahko v tistem hektarju v tistem grmičevju.
FrRoSt ::
Zadnjič me je prešinila zanimiva misel, kako pucajo dreke tigrom v živalskem vrtu?Morajo tudi precej smrdet. Najti jih je težko. Če bi jih kar pustili pa bi začelo vsevprek smrdet počasi. Najti jih pa tudi ni tako lahko v tistem hektarju v tistem grmičevju.
Tigre zaprejo. Nastavijo jim hrano in jih za nekaj časa zaprejo. Takrat lahko zadeve sanirajo....
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
Pika na i ::
Gospa A.
Tako lepe lase je imela, svetle.
Ni hotela iz sobe, če ni našla glavnika, da bi se počesala.
Kadar je zamujala na zajtrk, se je vedelo, da spet ne najde glavnika.
Takrat je, na sicer skoraj vedno nasmejanem obrazu, divjala vojna. In zajtrk ni bil zanimiv. Takoj je hotela v trgovino po glavnik. Vzela je obešalnik in se v pižami odpravila proti izhodu.
Ob prigovarjanju, da je glavnik v sobi in se bo našel, se je pomirila.
Včasih se je našel. V košu za smeti, pod žimnico, zataknjen za žaluzijo. Včasih je res čudežno izginil. Morda v školjko, kdo bi vedel.
Gospa A. je imela pet otrok. Radi so jo obiskovali, vesela jih je bila. Največkrat jim je pripovedovala o svoji mami, ki jo čaka pred vrati šole in se ji zato mudi in nima časa predolgo klepetat z njimi. Včasih je bilo dovolj zagotovilo, da se je mama zadržala v službi in pride kasneje. Mnogokrat pa je gospa A. vstala in odšla. Na terasi se je usedla na stol in pogledovala levo in desno, mimoidoče pa spraševala, če so kaj videli njeno mamo. Če bi jo pustili, bi morda, ne vem, čakala mamo ves dan.
Gospa A. je rada jedla. Zmešala je peso in čaj, si nadrobila kruh in jedla. Juho je najraje jedla z vilico. Čudno se ji je zdelo, ko so ji ponujali žlico in se je upirala. Kdo bi vedel, za kako nore jih je imela.
Gospa A. je obležala.
Le redko se je še nasmejala. Redkim srečnežem.
Nič več ni dirjala po hodnikih, ni reševala mačk pred lopovi, nič več kuhala za vojake.
Pozabila je kaj je to hrana, pozabila je odpirat usta, pozabila je, kaj je to dihanje.
Njen svet, preden je odšla, je bil drugačen od mojega. Mogoče lepši, morda grši, ne vem. Bil pa je njen.
Poskušajte razumet svetove drugih.
Tako lepe lase je imela, svetle.
Ni hotela iz sobe, če ni našla glavnika, da bi se počesala.
Kadar je zamujala na zajtrk, se je vedelo, da spet ne najde glavnika.
Takrat je, na sicer skoraj vedno nasmejanem obrazu, divjala vojna. In zajtrk ni bil zanimiv. Takoj je hotela v trgovino po glavnik. Vzela je obešalnik in se v pižami odpravila proti izhodu.
Ob prigovarjanju, da je glavnik v sobi in se bo našel, se je pomirila.
Včasih se je našel. V košu za smeti, pod žimnico, zataknjen za žaluzijo. Včasih je res čudežno izginil. Morda v školjko, kdo bi vedel.
Gospa A. je imela pet otrok. Radi so jo obiskovali, vesela jih je bila. Največkrat jim je pripovedovala o svoji mami, ki jo čaka pred vrati šole in se ji zato mudi in nima časa predolgo klepetat z njimi. Včasih je bilo dovolj zagotovilo, da se je mama zadržala v službi in pride kasneje. Mnogokrat pa je gospa A. vstala in odšla. Na terasi se je usedla na stol in pogledovala levo in desno, mimoidoče pa spraševala, če so kaj videli njeno mamo. Če bi jo pustili, bi morda, ne vem, čakala mamo ves dan.
Gospa A. je rada jedla. Zmešala je peso in čaj, si nadrobila kruh in jedla. Juho je najraje jedla z vilico. Čudno se ji je zdelo, ko so ji ponujali žlico in se je upirala. Kdo bi vedel, za kako nore jih je imela.
Gospa A. je obležala.
Le redko se je še nasmejala. Redkim srečnežem.
Nič več ni dirjala po hodnikih, ni reševala mačk pred lopovi, nič več kuhala za vojake.
Pozabila je kaj je to hrana, pozabila je odpirat usta, pozabila je, kaj je to dihanje.
Njen svet, preden je odšla, je bil drugačen od mojega. Mogoče lepši, morda grši, ne vem. Bil pa je njen.
Poskušajte razumet svetove drugih.
windigo ::
Lepa lastnost fikcije je, da se ti ni treba resnično ukvarjati z resničnostjo, ne napisanega in ne sicer. S konsistentnostjo še, saj lahko nekonstistentnost precej moti in seveda pri branju koristi tudi, da je kak pomen v prebranem še mogoče razbrati. Lahko pa se recimo preprosto prepustiš toku pripovedi ali lastnih misli zraven in uživaš v tem. Ko pa usmeriš svoj presvetljujoči pogled na določen del teksta, bi užitku v opazovanju senc, ki jih le ta meče, kdo morda rekel samozadovoljevanje, drugi pa perverzija. S takšnim in drugačnim branjem ali pogledom seveda ni nič narobe, le z uživanjem v le tem je navadno bolj slabo združljivo, to počnemo z drugim namenom, da pokažemo kaj novega ali pa povemo kaj svojega.
Kaj je torej potrebno, da nas neko fiktivno dogajanje vznemiri, da zaresonira z nečim v glavi in nato še nekaj časa odmeva po njej, če ne celo zunaj nje, v našem vedenju in aktivnostih?
Joker je film, pred katerim so nas (celo tukaj) svarili, še preden ga je kdo sploh videl. Ker bi lahko spodbudil incele k akciji, ker se ukvarja s precej prizadetim belim moškim in s podobnimi razlogi. Inceli morajo biti v imenu družbene pravičnosti neaktivni, če ne celo zatrti, da lahko družbene manjšine in do sedaj zatirane skupine popravijo dotedanje zatiralske prakse z uvedbo novih zatiralskih praks. Tako prosvetljeni kritiki v žaru svojega pogleda nahajajo v njem utrjevanje predsodkov, zaradi katerih so zaprli pet nedolžnih pobov zaradi posilstev v Newyorškem Centralnem parku in še kaj, kar se je zgodilo v New Yorku in za razliko od marsičesa drugega nima posebej jasne vzporednice v zgodbah iz Gotham Cityja.
Film bi torej lahko bil tako nasproten določeni ideologiji, ki bi rada zatirala tiste, ki so bili očitno do sedaj tega deležni (pre)malo, da bi etablirala tiste, ki so bili tega gotovo deležni veliko preveč. Problem s tem filmom pa je, da tovrstne kritike tokrat zdrsnejo z njega, kot palačinke s teflonske ponve. V fiktivnem svetu Gotham Citya A. Fleck ni bil zatiran zaradi svoje identitete, bil pa je izdan od praktično vseh, ki bi naj skrbeli zanj, skrbeli pa so predvsem zase, zanj pa predvsem v navednicah. Na nekem širšem družbenem nivoju je skrb zase poveličevana kot tisto, kar naj bi nam prineslo največjo družbeno blaginjo. Tako vsaj je trdila veda, ki smo ji rekli ekonomija in se v zadnjih letih kar nekam seseda. Arthur pa je skrajni primer, kaj se zgodi, če to maksimo preneseš še v mikrokozmos družinskih odnosov. Joker tu obrača puščice, odnos do drugega je tisto, kjer pride do zatiranja, ne povzroča je neka abstraktna moč, pripadnost skupini, kaj šele identiteta. Kar lahko morda pojasni nasprotovanje že kar vnaprej: ideologija sebičnosti kot ultimativne družbene koristi je bankrotirana, njena uporabnost je pretekla, pred sesutjem jo morda lahko za nekaj časa skrije le deli in vladaj intersekcijskih identitetnih bojev.
Skratka nobena fikcija nas ne vznemiri brez korespondence z našim svetom in ta je seveda pogosto prav tako domišljavo namišljen in prikazan kot samoumeven, da ga v živo lahko zadane prav dobro usmerjena fikcija.
Nekateri se sprašujejo ob filmu tudi, kateri del zgodbe je fikcija posameznega fiktivnega junaka, recimo ali je Arthurjeva mama govorila Arthurju izmišljotine o očetu, pri čemer so vsi alternativni kanoni oz. "resničnosti", ki sem jih sam našel, notranjo čisto lepo konsistentni, vključno s tem, da so v zgodbi prikazane izključno blodnje glavnega junaka, z izjemo morda zadnjega prizora. Le enako smiselni niso vsi. V nekaterih pa je mogoče najti tudi razpoko (skozi katero lahko posije svetloba), ki lahko porodi nove fantazijske svetove. Taka razpoka je naprimer dvojna zaveza zlorabljanja malega Arthurja Flecka in hkratno insistiranje na njegovi sreči, celo s poslanstvom osrečevati kar cel svet. Iz takih dvojnih zavez se rojevajo shizofrenije. In nastajajo Jokerji in se polnijo Hrastovci. Seveda pa podobmo velja za vse fikcije, vključno z ideologijami, da je njihova vrednost ni v njihovi "resničnosti", ampak v njihovem učinku, v pomenu, ki ga znamo razbrati. In na to nam Joker kaže s prstom.
Zato je nadvse pomembno znati pripovedovati dobre zgodbe. In znati paziti na razdvojenosti oz. dvojne in večkratne zaveze za občutljive duše na vseh nivojih. Kritike pa pisati z veliko muko.
Kaj je torej potrebno, da nas neko fiktivno dogajanje vznemiri, da zaresonira z nečim v glavi in nato še nekaj časa odmeva po njej, če ne celo zunaj nje, v našem vedenju in aktivnostih?
Joker je film, pred katerim so nas (celo tukaj) svarili, še preden ga je kdo sploh videl. Ker bi lahko spodbudil incele k akciji, ker se ukvarja s precej prizadetim belim moškim in s podobnimi razlogi. Inceli morajo biti v imenu družbene pravičnosti neaktivni, če ne celo zatrti, da lahko družbene manjšine in do sedaj zatirane skupine popravijo dotedanje zatiralske prakse z uvedbo novih zatiralskih praks. Tako prosvetljeni kritiki v žaru svojega pogleda nahajajo v njem utrjevanje predsodkov, zaradi katerih so zaprli pet nedolžnih pobov zaradi posilstev v Newyorškem Centralnem parku in še kaj, kar se je zgodilo v New Yorku in za razliko od marsičesa drugega nima posebej jasne vzporednice v zgodbah iz Gotham Cityja.
Film bi torej lahko bil tako nasproten določeni ideologiji, ki bi rada zatirala tiste, ki so bili očitno do sedaj tega deležni (pre)malo, da bi etablirala tiste, ki so bili tega gotovo deležni veliko preveč. Problem s tem filmom pa je, da tovrstne kritike tokrat zdrsnejo z njega, kot palačinke s teflonske ponve. V fiktivnem svetu Gotham Citya A. Fleck ni bil zatiran zaradi svoje identitete, bil pa je izdan od praktično vseh, ki bi naj skrbeli zanj, skrbeli pa so predvsem zase, zanj pa predvsem v navednicah. Na nekem širšem družbenem nivoju je skrb zase poveličevana kot tisto, kar naj bi nam prineslo največjo družbeno blaginjo. Tako vsaj je trdila veda, ki smo ji rekli ekonomija in se v zadnjih letih kar nekam seseda. Arthur pa je skrajni primer, kaj se zgodi, če to maksimo preneseš še v mikrokozmos družinskih odnosov. Joker tu obrača puščice, odnos do drugega je tisto, kjer pride do zatiranja, ne povzroča je neka abstraktna moč, pripadnost skupini, kaj šele identiteta. Kar lahko morda pojasni nasprotovanje že kar vnaprej: ideologija sebičnosti kot ultimativne družbene koristi je bankrotirana, njena uporabnost je pretekla, pred sesutjem jo morda lahko za nekaj časa skrije le deli in vladaj intersekcijskih identitetnih bojev.
Skratka nobena fikcija nas ne vznemiri brez korespondence z našim svetom in ta je seveda pogosto prav tako domišljavo namišljen in prikazan kot samoumeven, da ga v živo lahko zadane prav dobro usmerjena fikcija.
Nekateri se sprašujejo ob filmu tudi, kateri del zgodbe je fikcija posameznega fiktivnega junaka, recimo ali je Arthurjeva mama govorila Arthurju izmišljotine o očetu, pri čemer so vsi alternativni kanoni oz. "resničnosti", ki sem jih sam našel, notranjo čisto lepo konsistentni, vključno s tem, da so v zgodbi prikazane izključno blodnje glavnega junaka, z izjemo morda zadnjega prizora. Le enako smiselni niso vsi. V nekaterih pa je mogoče najti tudi razpoko (skozi katero lahko posije svetloba), ki lahko porodi nove fantazijske svetove. Taka razpoka je naprimer dvojna zaveza zlorabljanja malega Arthurja Flecka in hkratno insistiranje na njegovi sreči, celo s poslanstvom osrečevati kar cel svet. Iz takih dvojnih zavez se rojevajo shizofrenije. In nastajajo Jokerji in se polnijo Hrastovci. Seveda pa podobmo velja za vse fikcije, vključno z ideologijami, da je njihova vrednost ni v njihovi "resničnosti", ampak v njihovem učinku, v pomenu, ki ga znamo razbrati. In na to nam Joker kaže s prstom.
Zato je nadvse pomembno znati pripovedovati dobre zgodbe. In znati paziti na razdvojenosti oz. dvojne in večkratne zaveze za občutljive duše na vseh nivojih. Kritike pa pisati z veliko muko.
Pika na i ::
- UEEEEEEEEE, mamiiiii, Pika me je pa spotaknila!
- Špeckahla!!
- PIKAAA! Zakaj si ga spotaknila?
- Saj ga nisem, štorast je!
- Laže, spotaknila me je!
- Lažeš!
- PIKAA! Starejša si, bi morala biti pametnejša.
- Kaj se mi pa pod nogami mota, na miru me naj pusti!
- Rada bi se morala imeti, ne pa se takole kregat.
- Jaaaa, kar zagovarjaj ga, saj ga vedno.
- To pa ni res!
- JA PA JE!
- Nehaj jezikat!
- Ne pa ne bom!
- PIKAAA!
- Ja kaaaj?
- Opraviči se mu.
- NE BOM SE!
- Še enkrat rečem, opraviči se mu.
- NE PA SE MU NE BOM!
- TAKOJ V SOBO!
- NE GREM, naj gre Miško!
- Štejem do tri...ena...dva...t...r............
- ČIST VEDNO sem jaz kriva MIŠKO PA NIKOLI!?!
le počak se smrkovc! boš že videl, ko mame ne bo doma!
- Špeckahla!!
- PIKAAA! Zakaj si ga spotaknila?
- Saj ga nisem, štorast je!
- Laže, spotaknila me je!
- Lažeš!
- PIKAA! Starejša si, bi morala biti pametnejša.
- Kaj se mi pa pod nogami mota, na miru me naj pusti!
- Rada bi se morala imeti, ne pa se takole kregat.
- Jaaaa, kar zagovarjaj ga, saj ga vedno.
- To pa ni res!
- JA PA JE!
- Nehaj jezikat!
- Ne pa ne bom!
- PIKAAA!
- Ja kaaaj?
- Opraviči se mu.
- NE BOM SE!
- Še enkrat rečem, opraviči se mu.
- NE PA SE MU NE BOM!
- TAKOJ V SOBO!
- NE GREM, naj gre Miško!
- Štejem do tri...ena...dva...t...r............
- ČIST VEDNO sem jaz kriva MIŠKO PA NIKOLI!?!
le počak se smrkovc! boš že videl, ko mame ne bo doma!
windigo ::
vsakič, ko sem se zaljubil,
sem začel sanjati o svoji smrti
najprej o mladostni radovednosti
in njeni smrtni nevarnosti,
kasneje o skupnosti
in moji epizodni vlogi v njej
ta se je v sanjah,
morda da ne bi bila razvlečena,
nezanimiva in dolgočasna,
končevala s pokom, "with a bang",
čeprav bi lahko tiho in mirno
naredil prostor novim generacijam
morda so sanje le odsev groze,
ki jo začutim nekje v kosteh
pred samoto v sterilni beli sobi
osvetljeni z modrikastim neonom
v trenutkih preden neka predraga mašina
odzvoni moj zadnji bing
pa vendar to ni sila
modrih mož, dobrih, resnih mož, divjih mož
iz neke vilanele
ob soočenju z neizbežnim,
niti zadnji trenutek, da v življenju
še ujamem nekakšen smisel
ker so to sanje o ljubezni
tiste vrste, ko se lahko v celoti
podarim skozi nekakšen akt
tako kot tisti terorist
ki so ga zato pred nekaj tisočletji
razpeli na križ
sem začel sanjati o svoji smrti
najprej o mladostni radovednosti
in njeni smrtni nevarnosti,
kasneje o skupnosti
in moji epizodni vlogi v njej
ta se je v sanjah,
morda da ne bi bila razvlečena,
nezanimiva in dolgočasna,
končevala s pokom, "with a bang",
čeprav bi lahko tiho in mirno
naredil prostor novim generacijam
morda so sanje le odsev groze,
ki jo začutim nekje v kosteh
pred samoto v sterilni beli sobi
osvetljeni z modrikastim neonom
v trenutkih preden neka predraga mašina
odzvoni moj zadnji bing
pa vendar to ni sila
modrih mož, dobrih, resnih mož, divjih mož
iz neke vilanele
ob soočenju z neizbežnim,
niti zadnji trenutek, da v življenju
še ujamem nekakšen smisel
ker so to sanje o ljubezni
tiste vrste, ko se lahko v celoti
podarim skozi nekakšen akt
tako kot tisti terorist
ki so ga zato pred nekaj tisočletji
razpeli na križ
windigo ::
Na faksu sem staknil averzijo do statistike. Brez posebnega razloga, enostavno me ni veselilo, pa tudi od prej mi preračunavanje verjetnosti kot način razmišljanja ni bil blizu, tako da sem si izpit pustil čisto za konec in ga zaradi odpora opravil s precej muke. Ampak kljub temu imam problem razumeti ljudi, ki po par let ponavljajo napačne statistične argumente za svoje trditve. Recimo tlačijo normalne cenilke na očitno bimodalne porazdelitve, ali vztrajajo na izključno izolirani obravnavi in univariatni analizi večih očitno sorodnih spremenljivk.
Ali gre za papagajsko ponavljanje besed, katerih pomena niso sposobni doumeti? Pa naj bi šlo za razgledane in dokaj brihtne osebe. Jih morda dobri nameni naredijo selektivno slepe za dejstva, ki ne vodijo k njihovemu cilju? Pristranskost je v takih primerih dokazana, preseneča pa me, da je lahko tako močna, da praktično nič ne more prodreti skoznjo. Ali pa je resnica zanje vse tisto, s čimer bi se radi dokopali do določenih prednosti zase ali pa vsaj za določeno ožjo skupino, za katero iščejo večjo pravičnost? No, to pa je tisto, kar me tukaj zanima: kaj se zgodi, če resnico zamenja boj za večji vpliv, če imamo naenkrat več resnic, našo, vašo in njihovo, kakor lahko danes pogosto beremo v raznuih izjavah, med obmetavanjem z različnimi izmisleki.
S človekom, ki trdi, da ima drugačno resnico od naše, ne moremo razpravljati, ne moremo iskati skupnih točk, če se ne moremo niti zmeniti niti tega, kaj je res in kaj ni. Lahko se le spopadamo. Z besedami ali pa s pestmi in palicami.
Ali gre za papagajsko ponavljanje besed, katerih pomena niso sposobni doumeti? Pa naj bi šlo za razgledane in dokaj brihtne osebe. Jih morda dobri nameni naredijo selektivno slepe za dejstva, ki ne vodijo k njihovemu cilju? Pristranskost je v takih primerih dokazana, preseneča pa me, da je lahko tako močna, da praktično nič ne more prodreti skoznjo. Ali pa je resnica zanje vse tisto, s čimer bi se radi dokopali do določenih prednosti zase ali pa vsaj za določeno ožjo skupino, za katero iščejo večjo pravičnost? No, to pa je tisto, kar me tukaj zanima: kaj se zgodi, če resnico zamenja boj za večji vpliv, če imamo naenkrat več resnic, našo, vašo in njihovo, kakor lahko danes pogosto beremo v raznuih izjavah, med obmetavanjem z različnimi izmisleki.
S človekom, ki trdi, da ima drugačno resnico od naše, ne moremo razpravljati, ne moremo iskati skupnih točk, če se ne moremo niti zmeniti niti tega, kaj je res in kaj ni. Lahko se le spopadamo. Z besedami ali pa s pestmi in palicami.
kuall ::
tudi od prej mi preračunavanje verjetnosti kot način razmišljanja ni bil blizu
To je eden od problemov človeštva.
Jaz zelo rad razmišljam statistično, verjetnostno. To je eden od stebrov znanosti in kako možgani delujejo.
Ker pa eni ljudje ne marajo statistike dobijo kratek stik, če razmišljaš na tak način. Ne razumejo te, ker so mau neumni. Ne razumejo, da je nek uspeh že, če boš s takim razmišljanjem zadel 51% časa namesto naključnih 50%. In če znaš malo opazovat, kako ljudje delujemo boš videl, da podzavestno ves čas sklepamo na podlagi verjetnosti.
windigo ::
Saj bi danes znal, če bi se potrudil, še vedno komu razložiti recimo Monty Halla, ampak ne, ne računam avtomatično v ozadju posteriori verjetnosti po diahronem Bayesu ob vsakem povezanem dogodku, čeprav bi mi najbrž to ratalo, če bi se usedel in razmislil in bi se tega tudi priučil če bi imel interes namesto averzije. Me pa malo firbec, koliko je takih kot sem sam in koliko je takih, kot si ti.
Pika na i ::
pamet se joče
v kupu smeti
iskane so ure
kjer čas ne hlapi
industrija mrtvakov
izjemno cveti
dobički se merijo
v količini krvi
manjka veselje
in srečne poti
pomanjkanje seksa
ugonablja ljudi
lahko preklinjaš
edini ta svet
a v javku in stoku
je butast živet.
v kupu smeti
iskane so ure
kjer čas ne hlapi
industrija mrtvakov
izjemno cveti
dobički se merijo
v količini krvi
manjka veselje
in srečne poti
pomanjkanje seksa
ugonablja ljudi
lahko preklinjaš
edini ta svet
a v javku in stoku
je butast živet.
Pika na i ::
Živali so postale žive. Čuteče ne, ker je to rezervirano za človeka.
Govna ministrska.
Govna ministrska.
Nahajate se v štabu SDS.
Pravila ne veljajo za naše.
Troli dobrodošli.
Pravila ne veljajo za naše.
Troli dobrodošli.
Pika na i ::
Živali so postale žive.
Zelo vesel bi bil tega.
Tista ena solza še vedno boli. Boli.
Ampak vem da bi se smejal ko bi lahko videl, na grobu med rožami skrito, eno malo zeleno jabolko.
Smejala bi se, ko bi računala, kako dolgo bo trajalo, da ga odkrije mami. In nama potem očitala, da sva trapasta. Ko bi nama lahko vsaj še kdaj očitala...
Oče.
Pogrešam te. Pogrešam tvoj smeh. Pogrešam tvoje besede. Pogrešam te.
In ljubi oče, smo ok.
Nahajate se v štabu SDS.
Pravila ne veljajo za naše.
Troli dobrodošli.
Pravila ne veljajo za naše.
Troli dobrodošli.
Ijus ::
bedarije (na kvantnem nivoju)
Kraji:
Šitkovci
Veliki Ritnik
Spodnji Nipel
Skalpelovci
Dolga Čreva
Leva Noga
Imena:
Alojz Smradolin
Golob Smrad
Polde Čiba
Franci Gazafura
Milojka Hlod
Almir Papica
Jože Griža
Skloni:
1.sklon IMENOVALNIK (nominativ): Kdo ali kaj (je)? = Mama
2.sklon RODILNIK (genitaliativ): Koga ali česa (ni)? = Mame
3.sklon DAJALNIK (dajativ): Komu ali čemu (dam)? = Mami
4.sklon TOŽILNIK (kakofonativ): Koga ali kaj (vidim)? = Mamo
5.sklon MESTNIK (locativ): O/pri kom ali o/pri čem (govorim/sem)? = o/pri Mami
6.sklon ORODNIK (opravljivativ): S kom ali s čim (grem)? = z Mamo
7.sklon MOBILNIK (daljnosluhativ): Samsung in zakaj (mamo)? = Mame ni doma
Pesmica:
ŠAŽAROK A USTA PUSTA.
Temekben a jegy adagban. U pičko mater!
čosomak a adapter transformers. Jebarn!
Bočomak a boreček sourito nagy. Ne me jebat!
Da ti pes crkne!
A ferbontaš u usta idipong i etkešbol.
Egdoz jamo fermentoš kokoš.
Yoghurt ekteš črevos blek.
Etkešbek te staroš čvek.
A staroš čvek te kravo teg.
Da ti pes crkne!
Po morju plava pička krava.
Madar kosy a kokoš nosy.
Travo graby a njivo glady.
Jebo te ja odaby.
Štrudl pudl angy Madar.
Ne me jebat ko te Madar.
čauli krauli a črevek blek!
Da ti pes crkne!
Nabijem te u usta pusta.
Temekben a adapter ogaban.
čošomak te adapter jadan.
Bočomak a boreček te gladan.
Te fermentoš kokoš yoghur yadan.
Da ti pes crkne!
Madar gladan.
Nasvet za najmlajše:
- intestinalije
- drekalije
- prebavljarije
- bruhalije
- krčomalije
- izcedoslavije
- povračalije
- rigolatolarije
- ritorinolabudgolob
- izmečkalije
- izpahovalije
- izbljuvalije
- prdekalije
- smradogadije
- smradgolob
- zmečkanbober
- čreveslovije
- iztrebavljovije
- driskalije
= abnormalije
-> frutek nabavlije
Zelo močen nasvet kaok uspeti v življenju:
Nikol Juice
Vedno Apple
Pusi Kurac
Jedi Govna
Tutti Frutti
Jana Kova
Grda Sova
Budalo Jedna
Kurac Temen
Svetlana Ma Karo
Britney Pa Kitaro
Cel Svet Jé Budalo
Cel Regiment Idiotov
Grozen Oder Ubodov
Prijeten Okus Labodov
Seksualnih Piss Stolov
Grdih Spolnih Udov
Babijem Te Nakurac
Poljubim Ti Bakurac
i tako dalje preke medalje!
Binarni dialekti z poedinično anomalijo:
A: Kvas djava?
B: Sem ti rekla, da sem drek usjava.
A: Kaj bi delo?
B: Knjige gledo.
A: Kva čva?
B: Čreva rules!
PS: BAN mi ne uide že kr vidim
Kraji:
Šitkovci
Veliki Ritnik
Spodnji Nipel
Skalpelovci
Dolga Čreva
Leva Noga
Imena:
Alojz Smradolin
Golob Smrad
Polde Čiba
Franci Gazafura
Milojka Hlod
Almir Papica
Jože Griža
Skloni:
1.sklon IMENOVALNIK (nominativ): Kdo ali kaj (je)? = Mama
2.sklon RODILNIK (genitaliativ): Koga ali česa (ni)? = Mame
3.sklon DAJALNIK (dajativ): Komu ali čemu (dam)? = Mami
4.sklon TOŽILNIK (kakofonativ): Koga ali kaj (vidim)? = Mamo
5.sklon MESTNIK (locativ): O/pri kom ali o/pri čem (govorim/sem)? = o/pri Mami
6.sklon ORODNIK (opravljivativ): S kom ali s čim (grem)? = z Mamo
7.sklon MOBILNIK (daljnosluhativ): Samsung in zakaj (mamo)? = Mame ni doma
Pesmica:
ŠAŽAROK A USTA PUSTA.
Temekben a jegy adagban. U pičko mater!
čosomak a adapter transformers. Jebarn!
Bočomak a boreček sourito nagy. Ne me jebat!
Da ti pes crkne!
A ferbontaš u usta idipong i etkešbol.
Egdoz jamo fermentoš kokoš.
Yoghurt ekteš črevos blek.
Etkešbek te staroš čvek.
A staroš čvek te kravo teg.
Da ti pes crkne!
Po morju plava pička krava.
Madar kosy a kokoš nosy.
Travo graby a njivo glady.
Jebo te ja odaby.
Štrudl pudl angy Madar.
Ne me jebat ko te Madar.
čauli krauli a črevek blek!
Da ti pes crkne!
Nabijem te u usta pusta.
Temekben a adapter ogaban.
čošomak te adapter jadan.
Bočomak a boreček te gladan.
Te fermentoš kokoš yoghur yadan.
Da ti pes crkne!
Madar gladan.
Nasvet za najmlajše:
- intestinalije
- drekalije
- prebavljarije
- bruhalije
- krčomalije
- izcedoslavije
- povračalije
- rigolatolarije
- ritorinolabudgolob
- izmečkalije
- izpahovalije
- izbljuvalije
- prdekalije
- smradogadije
- smradgolob
- zmečkanbober
- čreveslovije
- iztrebavljovije
- driskalije
= abnormalije
-> frutek nabavlije
Zelo močen nasvet kaok uspeti v življenju:
Nikol Juice
Vedno Apple
Pusi Kurac
Jedi Govna
Tutti Frutti
Jana Kova
Grda Sova
Budalo Jedna
Kurac Temen
Svetlana Ma Karo
Britney Pa Kitaro
Cel Svet Jé Budalo
Cel Regiment Idiotov
Grozen Oder Ubodov
Prijeten Okus Labodov
Seksualnih Piss Stolov
Grdih Spolnih Udov
Babijem Te Nakurac
Poljubim Ti Bakurac
i tako dalje preke medalje!
Binarni dialekti z poedinično anomalijo:
A: Kvas djava?
B: Sem ti rekla, da sem drek usjava.
A: Kaj bi delo?
B: Knjige gledo.
A: Kva čva?
B: Čreva rules!
PS: BAN mi ne uide že kr vidim
Corpse & Mrhovina & Jožica, Inc.
https://soundcloud.com/rising-night-wave
https://soundcloud.com/extus
https://soundcloud.com/rising-night-wave
https://soundcloud.com/extus
Pika na i ::
Dej Pika na I tastaturo pod prste!
Dolgčas je na forumu. Jest te pogrešam.
:)
Samo še Želje povej.
Dan je bil na zelo izi obratih, včeraj sem predolgo iskala božička in danes zato vstala precej pozno
Bila sem pri maši, se sliši res precej nedeljsko. Je tudi povsem skregano z mojim, menda antikristovskim življenjem.
Lep glas in orgle pa me spravita tudi v cerkev. Spotoma potem še slišim nekaj molitvic. Škodile mi niso, jih niti razumela nisem.
V resnici je bilo pa povsem sproščujoče, kot kaka dobra meditacija, ki jo zadnja leta tako zelo priporočajo. Na koncu se pa tako ali tako izkaže, da je vse en larifari.
Seveda je sijalo sonce in meni se je dalo sedeti tudi tam, v skate parku. Žal nikogar, ki bi ga lahko opazovala pri razbijanju kolen.
Samo en vafel, res samo enega,se je obračalo po možganih. Misija nemogoče, ker so tam na vogalu taki, da se kar topijo v ustih. Kazen je bil en malo daljši sprehod. Ok, na koncu se je izkazal kot nagrada, srečala sem en kup božičkov, na motorju.
Zna bit, da kmalu pridejo tudi do Slovenije. Jaz pa tudi.
Pa ker sem ravno prejle brala o prepoznavanju obrazov (in podobnih histerijah)...bi si mislila, da bo mašina sredi prometne cone nogohodečih, samevala. Javešde! Mlado, staro, ni da ni, se je nastavljalo radostnih obrazov.
Priznam, za 4,4 sekunde je še mene prijelo, da kontaminiram svet s svojo podobo. Ampak potem sem se ustrašila, da morda zaradi tega ne bom mogla več na slo tech in sem raje iz varne razdalje jedla svoj peti vafel.
Nahajate se v štabu SDS.
Pravila ne veljajo za naše.
Troli dobrodošli.
Pravila ne veljajo za naše.
Troli dobrodošli.
blay44 ::
Ma tud tvojo prozo, v skoraj izborni slovenščini, je lepo brati.
Upam, da me boomerji ne napadejo.
Božička in dedka Mraza pa itak čakamo vsi. Vsak s svojo računico.
A na zahodu si. Zato je bilo tako ...dolgočasno.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: blay44 ()
Pika na i ::
Ko se jih postavi pred vprašanje, mrknejo. Ali ponorijo.
Mišice v glavi jim takrat zapojejo, jaz sem glavni, utihni.
Moški, moški tega ne počnejo. Njim ni težko razlagat, da jih je strah. Da se bojijo. Da česa ne vedo. Da so žalostni. Da jim jeza megli presojo.
Da jim je mar.
Hvala za moške iz mojega kroga. Rada vas imam.
Leto 2020 bo uspešno.
Nahajate se v štabu SDS.
Pravila ne veljajo za naše.
Troli dobrodošli.
Pravila ne veljajo za naše.
Troli dobrodošli.
starboi ::
Sinoči sem na vasi bil,
na oni kraj potoka,
slišal sem prav mili glas,
se moje dekle joka.
Le jokaj se, le jokaj se,
saj si sama kriva:
imela s' fanta zalega,
pa si ga zapustila.
Jutri bo v Celovcu s'menj,
tja gor ga bom peljala,
al' ga bom zatavšala,
al' ga bom prodala.
Nočem ga zatavšati,
pa tudi ne prodati,
zdaj moram tega burkleža
nazaj domov peljati.
Prav poceni ga ne dam,
težko sem ga dobila,
rajši ga domov peljam,
še bolj ga bom ljubila.
Žgančke mu bom kuhala,
z ocvirki zabelila,
ko bo tiste dol pobral,
še mlekca bom nalila.
na oni kraj potoka,
slišal sem prav mili glas,
se moje dekle joka.
Le jokaj se, le jokaj se,
saj si sama kriva:
imela s' fanta zalega,
pa si ga zapustila.
Jutri bo v Celovcu s'menj,
tja gor ga bom peljala,
al' ga bom zatavšala,
al' ga bom prodala.
Nočem ga zatavšati,
pa tudi ne prodati,
zdaj moram tega burkleža
nazaj domov peljati.
Prav poceni ga ne dam,
težko sem ga dobila,
rajši ga domov peljam,
še bolj ga bom ljubila.
Žgančke mu bom kuhala,
z ocvirki zabelila,
ko bo tiste dol pobral,
še mlekca bom nalila.
Pika na i ::
Ne, ni pomembno, da imaš dovolj denarja. Imeti moraš le dovolj volje.
Da ti uspe v svetu odtujenih egoističnih mrtvecev (prascev se sicer lepše sliši), je dobro da si tudi dovolj trmast.
Da ti uspe v svetu odtujenih egoističnih mrtvecev (prascev se sicer lepše sliši), je dobro da si tudi dovolj trmast.
Nahajate se v štabu SDS.
Pravila ne veljajo za naše.
Troli dobrodošli.
Pravila ne veljajo za naše.
Troli dobrodošli.
Pika na i ::
Ko se kdo hoče igrat z mano, preprosto rečem, da me ne zanima.
Užaljenost stopi na plano.
Če meni reče kdo, da ga ne zanimam, se obrnem in grem. Naprej, ne nazaj.
Nahajate se v štabu SDS.
Pravila ne veljajo za naše.
Troli dobrodošli.
Pravila ne veljajo za naše.
Troli dobrodošli.
Cruz ::
Padec v čas prinaša izzive,
Primi za lopato in pokaži svojo moč!
Voda, tiha, preko bregov se izlije
Pajacek, v glavi, umu določi post.
Smo le skupek spominov, ki sčasoma mine
Ko se spustimo v temno noč
Dedi pred koncem, obujal je spomine
Kako ga je mati odgnala na pot...
...Izboljšanje slovnice in pisanja je ena izmed izboljšav, katero želim dosečti med minevanjem...
mi: po dolgem dnevu sem končno prišel domov. mir. maredil sem stojo, ob steni. hrup.
ne - vesti, bodoči, je poročni dan hodil blizu, preblizu. z volnenimi nogavicami je stopila na zrak in opazovala ulico. v parkiranem avtu sta se mečkala najstnika. punca je izstopila in se poslovila z nasmehom. ko ga je videla, je slekla nogavice in bosa vstopila nazaj v hišo.
vanj - a je iskala samo sebe, zato je po vsaki razpadli zvezi vedno iskala nekaj drugega. en dan je razpadla in se našla.
em: kitarist ga vedno vključi med improviziranjem - ne improvizira.
Naj bo, za prvi dan.
Primi za lopato in pokaži svojo moč!
Voda, tiha, preko bregov se izlije
Pajacek, v glavi, umu določi post.
Smo le skupek spominov, ki sčasoma mine
Ko se spustimo v temno noč
Dedi pred koncem, obujal je spomine
Kako ga je mati odgnala na pot...
...Izboljšanje slovnice in pisanja je ena izmed izboljšav, katero želim dosečti med minevanjem...
mi: po dolgem dnevu sem končno prišel domov. mir. maredil sem stojo, ob steni. hrup.
ne - vesti, bodoči, je poročni dan hodil blizu, preblizu. z volnenimi nogavicami je stopila na zrak in opazovala ulico. v parkiranem avtu sta se mečkala najstnika. punca je izstopila in se poslovila z nasmehom. ko ga je videla, je slekla nogavice in bosa vstopila nazaj v hišo.
vanj - a je iskala samo sebe, zato je po vsaki razpadli zvezi vedno iskala nekaj drugega. en dan je razpadla in se našla.
em: kitarist ga vedno vključi med improviziranjem - ne improvizira.
Naj bo, za prvi dan.
One of the most moral acts is to create a space in which life can move forward.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Cruz ()
jype ::
ejresnevem je izjavil:
Kaj je namen simulacije, v kateri živimo?Preveriti, če strojna oprema pravilno deluje.
Pika na i ::
O, seveda! Moški imajo radi ženske, ki ne pozabijo, da morajo biti hvaležne rebru, da sploh so.
Ampak ženske pozabljajo, na srečo.
Ampak ženske pozabljajo, na srečo.
Nahajate se v štabu SDS.
Pravila ne veljajo za naše.
Troli dobrodošli.
Pravila ne veljajo za naše.
Troli dobrodošli.
windigo ::
Na novoleto jutro sem se zbudil in ugotovil, da čisto osebno poznam najmanj eno vilo. Včasih se zjutraj zbudim in kaj preprosto vem. Včasih so bile to rešitve nalog s katerimi sem se mučil prejšnji dan na kakšnem izpitu iz matematične analize, drugič kaj mi je storiti s kakšno primadono, no zdaj pa to. In tokrat mi ni niti najmanj jasno, kaj bi lahko počnel s to vednostjo, razen da jo morda uporabim kdaj pri kakšni pravljici, ki jo pred spancem pripovedujem hčerki, ali pa morda še bolje če dobim kdaj priložnost povedati pravljico velikemu šopku njenih nečakinj.
Če malo razmislim, so vile bajeslovna in precej eterična bitja. Tudi ta vila, ki jo poznam, je te vrste. Ni sicer nič kaj bajeslovna, kožo pa ima vseeno skoraj prosojno, da skoznjo skoraj presevajo žile in mišice. In sploh se je ne bi bilo težko predstavljati, kako graciozno v tančici zapleše kot kakšna baletka, ali pač vila okrog kakšnega drevesa. Vile so menda tudi zahtevna in komplicirana bitja, slovijo že kot precej kapriciozne. Vili, ki jo poznam, se v desetih letih, odkar sem jo prvič srečal, ni približal noben korenjak. Pa ne, da ni lepa, lepa je kot so lahko lepe le vile, ampak praktično vsem je že po par pogledih jasno, da bo njihov trud zaman, s kakšnim vztrajanjem pa si bodo nakopali kvečjemu njen srd. In srd vil ni nekaj, kar bi si kdorkoli želel nakopati na glavo. Vile so lahko mlade ali stare in tudi vila, ki jo poznam, je lahko oboje. To ni nekaj, kar si lahko privoščimo navadni smrtniki, vile pa si včasih zgleda kar lahko. Čas ni njihov gospodar, življenje je (ja, spet sem gledal Peti element) in vila, ki jo poznam, je v času, ko so si njene vrstnice pospešeno ustvarjale družine ali kariere, posvetila več let temu, da ne bi postala hudobna vila. Sama sebi se je zazdela sebična in zahtevna, to pa se za vile, ki drugim želijo delati dobro, ne spodobi, zato se je raje posvetila trnutku,življenju in svojemu razvoju v dobro vilo. Iz pravljic dobro vemo, da lahko hudobne vile drugim pričarajo zelo solidne probleme.
In vile nam menda določajo usodo. Vila, ki jo poznam, je z enim obiskom kina usodno vplivala na svojega mlajšega brata, da je postal filmski režiser. Vile varujejo ljudi pred hudobijo in hudim in tudi vila, ki jo poznam, skrbi za že omenjene nečakinje, prijatelje in celo včasih za kakšnega neznanca.
In zdaj, ko zelo dobro vem, da je vila, ali naj ji to nenadno prepoznanje in vedenje morda zaupam? Mislim, da ne bi bilo pametno. Morda bi slabše spala ponoči. Morda bi rekla, da gre za toksično moškost, ki ženske sili v neke preživele srednjeveške kalupe, ki ukrivljajo in izkrivljajo življenje. Še bolj verjetno bi rekla, da sem zmešan, z nekaj sreče bi se zraven lahko celo nasmehnila. Sam pa bom upam uspel obdržati odprte oči za različne čarobnosti, magije in posebnosti, saj bi bilo življenje brez vsega tega kaj pusto.
Če malo razmislim, so vile bajeslovna in precej eterična bitja. Tudi ta vila, ki jo poznam, je te vrste. Ni sicer nič kaj bajeslovna, kožo pa ima vseeno skoraj prosojno, da skoznjo skoraj presevajo žile in mišice. In sploh se je ne bi bilo težko predstavljati, kako graciozno v tančici zapleše kot kakšna baletka, ali pač vila okrog kakšnega drevesa. Vile so menda tudi zahtevna in komplicirana bitja, slovijo že kot precej kapriciozne. Vili, ki jo poznam, se v desetih letih, odkar sem jo prvič srečal, ni približal noben korenjak. Pa ne, da ni lepa, lepa je kot so lahko lepe le vile, ampak praktično vsem je že po par pogledih jasno, da bo njihov trud zaman, s kakšnim vztrajanjem pa si bodo nakopali kvečjemu njen srd. In srd vil ni nekaj, kar bi si kdorkoli želel nakopati na glavo. Vile so lahko mlade ali stare in tudi vila, ki jo poznam, je lahko oboje. To ni nekaj, kar si lahko privoščimo navadni smrtniki, vile pa si včasih zgleda kar lahko. Čas ni njihov gospodar, življenje je (ja, spet sem gledal Peti element) in vila, ki jo poznam, je v času, ko so si njene vrstnice pospešeno ustvarjale družine ali kariere, posvetila več let temu, da ne bi postala hudobna vila. Sama sebi se je zazdela sebična in zahtevna, to pa se za vile, ki drugim želijo delati dobro, ne spodobi, zato se je raje posvetila trnutku,življenju in svojemu razvoju v dobro vilo. Iz pravljic dobro vemo, da lahko hudobne vile drugim pričarajo zelo solidne probleme.
In vile nam menda določajo usodo. Vila, ki jo poznam, je z enim obiskom kina usodno vplivala na svojega mlajšega brata, da je postal filmski režiser. Vile varujejo ljudi pred hudobijo in hudim in tudi vila, ki jo poznam, skrbi za že omenjene nečakinje, prijatelje in celo včasih za kakšnega neznanca.
In zdaj, ko zelo dobro vem, da je vila, ali naj ji to nenadno prepoznanje in vedenje morda zaupam? Mislim, da ne bi bilo pametno. Morda bi slabše spala ponoči. Morda bi rekla, da gre za toksično moškost, ki ženske sili v neke preživele srednjeveške kalupe, ki ukrivljajo in izkrivljajo življenje. Še bolj verjetno bi rekla, da sem zmešan, z nekaj sreče bi se zraven lahko celo nasmehnila. Sam pa bom upam uspel obdržati odprte oči za različne čarobnosti, magije in posebnosti, saj bi bilo življenje brez vsega tega kaj pusto.
Pika na i ::
Da imajo Danci kraljico, vem. Ime ji je Margareta.
To je pa tudi vse kar vem o tej kraljevi družini.
Pomoje vsak drugi moški več ve o modrokrvnih razmerjih in zdrahah, kot pa jaz.
Menda je ob začetku njenega vladanja okoli 40% ljudi podpiralo to, da imajo kraljevino. No, par let nazaj so delali novo raziskavo med ljudmi, nekaj čez 70%.
Nisem spraševala, slišala pa, da imajo Danci radi svojo kraljico. Na prestolu je že od leta 1972.
Njen oče je zaslužen, da so spremenili ustavo in vanjo zapisali, da tudi ženska lahko postane kraljica (a le če nima bratov).
Kakorkoli, Margareta je postala kraljica.
Menda se je dajalo včasih bodočim kraljem ime ali Frederik ali Kristjan, no, bodoči danski kralj je Frederik.
Takole zgleda, ko se straža po ulici odpravi na menjavo pred dvor. Promet se na cestah ustavi, straža ima prednost.
Luštne uniforme.
Današnji sonček. No, včerajšnji.
To je pa tudi vse kar vem o tej kraljevi družini.
Pomoje vsak drugi moški več ve o modrokrvnih razmerjih in zdrahah, kot pa jaz.
Menda je ob začetku njenega vladanja okoli 40% ljudi podpiralo to, da imajo kraljevino. No, par let nazaj so delali novo raziskavo med ljudmi, nekaj čez 70%.
Nisem spraševala, slišala pa, da imajo Danci radi svojo kraljico. Na prestolu je že od leta 1972.
Njen oče je zaslužen, da so spremenili ustavo in vanjo zapisali, da tudi ženska lahko postane kraljica (a le če nima bratov).
Kakorkoli, Margareta je postala kraljica.
Menda se je dajalo včasih bodočim kraljem ime ali Frederik ali Kristjan, no, bodoči danski kralj je Frederik.
Takole zgleda, ko se straža po ulici odpravi na menjavo pred dvor. Promet se na cestah ustavi, straža ima prednost.
Luštne uniforme.
Današnji sonček. No, včerajšnji.
Nahajate se v štabu SDS.
Pravila ne veljajo za naše.
Troli dobrodošli.
Pravila ne veljajo za naše.
Troli dobrodošli.
Pika na i ::
Še bolj verjetno bi rekla, da sem zmešan, z nekaj sreče bi se zraven lahko celo nasmehnila.
Jaz pravim, da nisi zmešan.
Ko umre otrok
Zaradi staršev, ki raje zaupajo FB skupini kot zdravniku.
Taki so za v zapor.
A 4-year-old in Colorado died from flu this week. Days before, his mom reached out to Facebook's biggest anti-vaxx group. Members told her not to take the Tamiflu a doctor had prescribed, but give him oils and elderberries and put potatoes in his socks.
The mother also wrote that the “natural cures” she was treating all four of her children with — including peppermint oil, Vitamin C and lavender — were not working and asked the group for more advice. The advice that came in the comments included breastmilk, thyme and elderberry, none of which are medically recommended treatments for the flu.
“Perfect, I’ll try that,” the mother responded.
Njeno pisanje je z nore FB strani umaknjeno. Ampak po zaslugi odgovornih in pametnih, je shranjeno.
Uporabljeno bo, ko bo to potrebno.
Potrebno pa bo, ker je spremenila zgodbo in se šla izpostavljat še na stran Gofundme - naj dobri ljudje zbirajo za zdravniške stroške. In naj zraven molijo.
Tam je "pozabila" povedat, da je KRIVA za zdravstveno stanje svojega otroka, ker NI UPOŠTEVALA ZDRAVNIKA.
Peticija za umik FB strani znanega pacienta, kjer se lahko ljudje "izobražujejo", poteka.
Pacient zbira donacije in se hvali, kako donatorji plačujejo njegove stroške. Uporabnike svoje spletne strani ima za bebčke. Me ne čudi. Služi na njihov račun.
FB je na smrt štiriletnega otroka odgovoril
“This is a tragedy and our thoughts are with his family and loved ones. We don’t want vaccine misinformation on Facebook, which is why we’re working hard to reduce it everywhere on the platform, including in private groups.”
Ne zanašajte se na FB - ta ni hodil na medicinsko fakulteto!
Nahajate se v štabu SDS.
Pravila ne veljajo za naše.
Troli dobrodošli.
Pravila ne veljajo za naše.
Troli dobrodošli.
Pika na i ::
Sam pa bom upam uspel obdržati odprte oči za različne čarobnosti, magije in posebnosti, saj bi bilo življenje brez vsega tega kaj pusto.
Saj veš, moram takole.
Pa še zelo lepo se vklaplja v moje splošno, bi lahko rekla vsakodnevno stanje
Ker je tema zaklenjena (seveda), vse, ki jih zanima
Na letošnji licitaciji najvrednejšega lesa sta bila kar dva hloda gorskega javora prodana za več kot 29.000 evrov. Med kupci javorja rebraša so pogosto tudi izdelovalci godal, saj inštrumentom njegov les daje poseben valovit videz.
windigo ::
"Poglejte Ivan", se je kardinal Rode obrnil k sogovorniku, "moja vizitacija v Združenih državah je rešila tamkajšnje ženske redove. Brez tega bi se tamkajšnje sestre zapisale propadu." Ivan je sicer bolj blago in rahlo začudeno prikimal, ampak rekel ni nič, četudi mu veličina kardinalovega posredovanja v tem primeru ni bila povsem jasna. Naučil se je bil, da se avtoritetam, ki imajo vpliv na potek kariere ugovarja šele, ko si prvič res zelo motiviran in drugič, prepričan v moč svojih argumentov, pa še takrat lahko iz tega odneseš kvečjemu zamero in maščevanje. Kardinal je nadaljeval: "To ni bila samo moja služba, saj kot veste, sem bil v tistem času pristojen za to področje, temu bi lahko rekel kar poslanstvo." Ivana je samo za hip prešinila misel, da je morda biti ravnatelj srednje šole polne buhteče mladeži precej bolj prijetno, vendar je hitro potlačil misel, da bi kaj takega poskusil predstaviti kot poslanstvo, da bi jo zakril je hitro ponovil zadnjo kardinalovo besedo: "Poslanstvo?". "Da, poslanstvo", je praktično brez premora nadaljeval kardinal Rode, "to je odličen primer širitve cerkvenega učiteljstva na področja življenja, kjer teološke razprave ne prepričajo niti vseh vernikov, razlog temu pa je, da se preveč omejujemo na reinterpretacijo stare zaveze skozi novo zavezo, tudi ko ta ne ponuja drugačnega pogleda. Pri tem pa prepuščamo cela področja življenja zanemarjena, kot spovednik gotovo veste, kako pogosto nimate pravih odgovorov na težave ljudi. Še bolj pogosto pa te tematike prepuščamo drugim, ateistom, novodobnim religijam, včasih se zdi, da imajo celo Židje v svojih razlagah Talmuda boljše odgovore na izzive, s katerimi se vsi soočamo." "Ali ni to rahlo radikalno", je ušlo Ivanu, ki se mu je zdela spoved mladih vedno kot zabava, tistih starih pa dolgočasna, onih vmes pa se je rahlo bal, ampak kardinal je nadaljeval skoraj brez premora: "Nasprotno, Ivan, to je globoko konzervativno, seveda ne v smislu, kot ga poznajo tukajšnji zagreteži, v vrnitvah k latinskim mašam, manj razmišljanja in večji poslušnosti. Ignacij Lojolski sicer ni ravno iz mojega reda in moje specifične tradicije, ampak poudarek razločevanju se je vsaj kot prispodoba, če že ne ravno kot dnevna praksa, vsem vtisnil v spomin. Nekateri spremembe sprejemajo z odprtimi rokami, drugi jih apriori zavračajo, noben pa ravno zaradi tega ni vreden pozornosti. Spremembe moramo znati prav pogledati in ugledati v pravi, božji luči in pri tem se ne moremo vedno zanesti le na besedo živega boga in njene kasnejše interpretacijem, sploh kadar kakšno posredovanje niti ni bilo potrebno in se vrnemo in obrnemo na izvorno in tudi nezmotljivo božjo besedo." Ivanove misli so spet zatavale nazaj k srednješolcem in trenutek zatem k biču, s katerim se je pozno ponoči poskušal spokoriti za ali pa vsaj preprečiti grešne misli. Kardinal pa je nadaljeval: "Moj študij ateizma mi je jasno pokazal, da je potrebno preučevati nekatere vidike sekularizma, tega seveda ne širim naokrog, to je samo za izbran krog." "Katere pa specifično," je Ivan poskušal aktivno poslušati. "Matematiko," se je glasil presenetljiv odgovor. "Statistiko, ekonomijo, znanost nasploh," je nadaljeval dr. Rode. "Obtežene kocke se navadno izkažejo dosti bolje kot pa molitev, s katero bi želeli vplivati na za nas ugoden izid." Ivanu matematika v šoli ni preveč dišala, pomislil je, da bi ga sprejemanje znanosti lahko morda potisnilo v drugo vrsto kot moralnega teologa, zato je poskušal priti z ugovorom: "Kako lahko matematika ujame božjo voljo?" je poskušal. "Matematika je nova, boljša metafizika", je brez kakšnega razmišljanja izstrelil kardinal. "Mi se sevda ne bomo ukvarjali s fiziko in kemijo, ampak presenečeni boste, kako pogosto bi nam lahko prav prišle ekonomija, pshologija, matematika in sorodne vede. Morda bi bilo koristno za vas, da opravite še kakšen dodaten študij." Ta odgovor Ivanu ni bil najbolj všeč, med peklom in študijem matematike bi lahko našel razlko šele s kar nekaj teološkega truda, oboje bi namreč lahko trajalo neskončno in ves čas zadajalo brezštevilne muke. Zdaj je prvič poskusil zbrati besede v malo resnejši ugovor: "Kako pa vam matematika in sorodne vede vam pomagajo pri vašem poslanstvu?" "Hvala za vprašanje, bom razložil", kardinal Rode na Ivanovo žalost zgleda ni govoril čisto brez ozadja: "Poglejte samo žalostno stanje družine v današnjem času. Najmanj vsaka druga družina razpade, čedalje več ljudi je samskih, vsi ti pa so globoko v sebi in v svojem bistvu skoraj ves čas nesrečni. Veste kaj je temu krivo? Ženska. Ženska spolnost, ta goljfiva kača, če sem bolj natančen. In do tega odgovora ne morete priti brez določenega znanja matematike. Saj veste kakšni so, ali smo moški, podrli bi vsako žensko, ki jim pride mimo, včasih pa še kakšnega mladega fanta povrh. Ampak Sveto pismo nas skoraj bolj svari pred žensko spolnostjo, ko pa so ženske pri tem precej bolj izbirčne in previdne. Izkaže pa se, da je eden od vzrokov vsega tega prav ženska izbirčnost. In naša naloga je, da pomagamo pri vzgoi novih generacij in reprodukciji naše cerkve. Da pa bi to lahko dosegli, si moramo podrediti žensko naravo. Da bi si podredili žensko naravo, si moramo podrediti žensko mišljenje. Zato jih ves čas vzgajamo v pobožnosti in poslušnost, saj brez poslušne žene ne bo novih rodov." "Ne razumem", je ušlo Ivanu, čeprav mu ni bilo prav nič do razkazovanja svojega neznanja je nadaljeval: "v tem govorjenju o matematiki in ženskah ne sledim kakšni jasni miselni niti." "To je zato, ker v Cerkvi zanemarjamo matematiko. Več časa bi ji morali posvetiti", je rahlo zarohnel kardinal in ni opazil, da je Ivan ob teh besedah debelo pogoltnil slino. "Matematika recimo pozna problem trdnih zakonov, kjer je potrebno ustvariti stabilne pare in tudi načine kako to poiskati. Ampak te stvari niso samo za računalnike, tudi pri ljudeh stvari delujejo zelo podobno, ali pa je vsaj delovalo zelo podobno. Pobje pač obletavajo punce lepo po vrsti od tistih, ki so jim najbolj všeč, do onih drugih in le te dahnejo svoj da, če jim je poba bolj všeč od tistih ki so prišle prej. Ko so vsi tako poparčkani, so pari trdni. Pa naj bo to na šolskih plesih ali pa na mobilnih telefonih. Vse, kar se pričakuje od moralnih teologov kot ste vi, je, da priskrbijo ustrezno moralno teološko okrasje, da to poteka pod pravo podobo. Ampak seveda ni vse tako enostavno. Kot sem prej omenil, so ženske nasploh bolj previdne in tudi bolj izbirčne, kot pobje. Predstavljajte si, da si vse ženske želijo ustvariti družino samo z nekaj najlepšimi in najbolj zaželenimi pobi, kar se ostalih tiče, pa so raje samske. Potem lahko kar pozabimo na družine in podobno številne generacije tudi v prihodnje, večina bo ostala samskih. In to je naša glavna naloga, tu vstopimo mi, ki moramo ustvariti kulturo, ki nam bo omogočila reprodukcijo. In določena znanja so tukaj nujna, pa naj bodo formalizirana ali pa zaradi mene tudi intuitivna, važno je, da točno vemo, kaj moramo spodbujati, kaj omejevati in kje moramo intervenirati. Zdaj razumete, zakaj je bila potrebna vizitacija v ZDA?" Kardinal je strogo pogledal Ivana in precej očitno pričakoval nekakšen odgovor in Ivanu se je kar malo zatresel glas, ko je spregovoril: "Da se ne razbohotijo razne neodobravane prakse v Cerkvi ...". Kardinal ga je ostro prekinil: "Zaradi svetosti, Ivan, zaradi svetosti, sestre so ideja, po kateri se oblikuje vloga ženske v naši cerkvi in ta ne more zavračati našega učiteljstva in posredovanja, kjer se jim bo zazdelo. Kako bomo potem imeli kakšen vpliv kje drugje." Ivan je ostal kar tiho. "Tale pa ne bo ravno za stavbenika na naši skali", si je mislil kardinal Rode, "kar naj se še naprej raje ukvarja z interno dekoracijo."
Pika na i ::
Gospod M.
- Oh, kar zelo popušča. Ne da se mu nič. Včasih se je še sam obril, zdaj se mu pa tudi to ne da.
Pogovarjat se mu ne ljubi, ne da se mu iti ven, noče na kavo. Ne vem, zakaj.
Aaaaaaaaaaa?
Najbolj mil človek kar sem jih srečala. Vedno nasmejan, z vedno enakim odgovorom, ko ga vprašaš po počutju - če slabš ne bo, bo kr uredu.
Vedno mu je vse uredu. Nikoli ne sitnari, na vsako vprašanje, je odgovor pospremljen z nasmehom.
Nikoli ne manjka na telovadbi, nikoli ne zamudi na zajtrk ali kosilo.
Strašno rad prebira gumbe in jih zlaga po barvah in velikosti. Je ekspert za gumbe, to pravijo vsi, ki so iskali ustrezne nadomestke za svoje manjkajoče gumbe.
Rad ima svoj mir. Ne zanimajo ga zdrahe.
Če postane preglasno, se obrne in gre.
Ne mara dvigala, peš gre v drugo nadstropje, poišče mesto pred televizijo in je zadovoljen.
Njegov nasmeh je sonce mnogim.
Gospod M. ima 98 let. Dovolj, da si lahko privošči, da se mu nič ne da.
- Oh, kar zelo popušča. Ne da se mu nič. Včasih se je še sam obril, zdaj se mu pa tudi to ne da.
Pogovarjat se mu ne ljubi, ne da se mu iti ven, noče na kavo. Ne vem, zakaj.
Aaaaaaaaaaa?
Najbolj mil človek kar sem jih srečala. Vedno nasmejan, z vedno enakim odgovorom, ko ga vprašaš po počutju - če slabš ne bo, bo kr uredu.
Vedno mu je vse uredu. Nikoli ne sitnari, na vsako vprašanje, je odgovor pospremljen z nasmehom.
Nikoli ne manjka na telovadbi, nikoli ne zamudi na zajtrk ali kosilo.
Strašno rad prebira gumbe in jih zlaga po barvah in velikosti. Je ekspert za gumbe, to pravijo vsi, ki so iskali ustrezne nadomestke za svoje manjkajoče gumbe.
Rad ima svoj mir. Ne zanimajo ga zdrahe.
Če postane preglasno, se obrne in gre.
Ne mara dvigala, peš gre v drugo nadstropje, poišče mesto pred televizijo in je zadovoljen.
Njegov nasmeh je sonce mnogim.
Gospod M. ima 98 let. Dovolj, da si lahko privošči, da se mu nič ne da.
Nahajate se v štabu SDS.
Pravila ne veljajo za naše.
Troli dobrodošli.
Pravila ne veljajo za naše.
Troli dobrodošli.
togo ::
GLEDAM TE V OČI
gledam te v oči
čakam na iskro
a je nikakor ni
hladni pogledi
kot tujci mimo beže
pogledam se v ogledalo
tudi moje oči
brez izraza mimo zre
gledam te v oči
čakam na iskro
a je nikakor ni
hladni pogledi
kot tujci mimo beže
pogledam se v ogledalo
tudi moje oči
brez izraza mimo zre
Pika na i ::
Prepoved obiskov
- Svojec ena - samo za pet minut bi prišel!
NE, prepoved velja za vse!
- &%$# saj ste čisto ponoreli, kako lahko kar zaprete??!
- Svojec dva - a potem je tudi okopati ne morem?
Žal ne, jo bo negovalka.
- Pa to je treba plačati!
Žal mi je, res ne morete.
-%$#/& pa vi niste normalni!
- Svojec tri - imam dovoljenje direktorja, da grem lahko notri.
Obiski so tokrat prepovedani za vse, žal.
- Imam dovoljenje direktorja!!
Žal, ne bo šlo.
- Kdo ste vi, da mi boste to preprečili??
Jaz sem ta pa ta, direktor bo dosegljiv jutri.
- Boste že videli!
Prav, nasvidenje.
- Svojec štiri - a res, a čisto vsi obiski so prepovedani? Ja saj, potem nimam kaj.
Ji kaj sporočim?
- Nič posebnega, samo da sem klical. Saj je zdrava a ne?
Je, je. Z x in y igrajo Človek ne jezi se
- Hehe, saj res, tista ura je.
.
.
.
.
Ko se že odpravljam domov, pred vrati naletim na hči in vnukinjo novega stanovalca, ki sem ga malo prej srečala v avli. Čakal ju je.
Zanj imata nekaj oblačil, piškote in seveda, cigarete.
Bom odnesla, seveda.
Odprem vrata, gospod ju je opazil. Ve, da so obiski prepovedani. Pomaha jima, mala zavpije dedi dedi, jaz sem prišla, pa ne smem k tebi da ne boš bolan!
Mi je hudo. Ker dedi morda kmalu ne bo več vedel, kdo je mala deklica.
In k srcu so mi prirasli vsi trije. Ker so prijazni.
Svojec ena, dva in tri so se pojavili na vratih in zahtevali svoje bližnje. Do tega imajo pravico.
Odpeljali so jih na različne konce za dobri dve uri.
Prepoved obiskov velja.
"Neizmerna skrb" za svoje pa očitno tudi.
- Svojec ena - samo za pet minut bi prišel!
NE, prepoved velja za vse!
- &%$# saj ste čisto ponoreli, kako lahko kar zaprete??!
- Svojec dva - a potem je tudi okopati ne morem?
Žal ne, jo bo negovalka.
- Pa to je treba plačati!
Žal mi je, res ne morete.
-%$#/& pa vi niste normalni!
- Svojec tri - imam dovoljenje direktorja, da grem lahko notri.
Obiski so tokrat prepovedani za vse, žal.
- Imam dovoljenje direktorja!!
Žal, ne bo šlo.
- Kdo ste vi, da mi boste to preprečili??
Jaz sem ta pa ta, direktor bo dosegljiv jutri.
- Boste že videli!
Prav, nasvidenje.
- Svojec štiri - a res, a čisto vsi obiski so prepovedani? Ja saj, potem nimam kaj.
Ji kaj sporočim?
- Nič posebnega, samo da sem klical. Saj je zdrava a ne?
Je, je. Z x in y igrajo Človek ne jezi se
- Hehe, saj res, tista ura je.
.
.
.
.
Ko se že odpravljam domov, pred vrati naletim na hči in vnukinjo novega stanovalca, ki sem ga malo prej srečala v avli. Čakal ju je.
Zanj imata nekaj oblačil, piškote in seveda, cigarete.
Bom odnesla, seveda.
Odprem vrata, gospod ju je opazil. Ve, da so obiski prepovedani. Pomaha jima, mala zavpije dedi dedi, jaz sem prišla, pa ne smem k tebi da ne boš bolan!
Mi je hudo. Ker dedi morda kmalu ne bo več vedel, kdo je mala deklica.
In k srcu so mi prirasli vsi trije. Ker so prijazni.
Svojec ena, dva in tri so se pojavili na vratih in zahtevali svoje bližnje. Do tega imajo pravico.
Odpeljali so jih na različne konce za dobri dve uri.
Prepoved obiskov velja.
"Neizmerna skrb" za svoje pa očitno tudi.
Zgodovina sprememb…
- spremenila: Pika na i ()
poweroff ::
Testiranje poteka tako, da se odvzame bris ustne sluznice. Kar ni kompliciran postopek in se da tudi na terenu.
Ampak:
Jih bomo pač zaprli v karanteno (nične ne sme na obisk, nihče ven - razen v vreči), in pustili umreti.
Itak so stari, samo stroški so z njimi, kajne?
Ljudje pa to mirno gledajo. Svetih krav na ministrstvu se pač ne sme dotikati.
Ampak:
Glede testiranj stanovalcev, ki so bili v stiku, direktorica odgovarja, da je ob posvetu z NIJZ vztrajala, da se teste opravi, pa so potem sklenili, da se ji ne opravi. "Prvič, gre za fizični napor teh stanovalcev, ker jih je treba prepeljati na točko za pregled v Novo mesto in nazaj, drugič pa gre za psihični napor. Če bi jih s tem obremenjevali, bi lahko nastala cela panika."
Jih bomo pač zaprli v karanteno (nične ne sme na obisk, nihče ven - razen v vreči), in pustili umreti.
Itak so stari, samo stroški so z njimi, kajne?
Ljudje pa to mirno gledajo. Svetih krav na ministrstvu se pač ne sme dotikati.
sudo poweroff
Pika na i ::
Jih bomo pač zaprli v karanteno (nične ne sme na obisk, nihče ven - razen v vreči), in pustili umreti.
Itak so stari, samo stroški so z njimi, kajne?
Ljudje pa to mirno gledajo. Svetih krav na ministrstvu se pač ne sme dotikati.
Ne piši neumnosti.
Kaj zdaj misliš, da jih pustijo kar brez zdravstvene obravnave, brez nege?
Zanje je lahko stres že navaden obisk zdravnika.
Matr, ko bi vas tako zelo skrbelo, ko je bila gripa v vsem svojem sijaju "#$%#/&%!
poweroff ::
Mhm. Saj neka neka nega je. Samo kakšna ... no, pa saj ni važno. Itak so že stari, ne?
sudo poweroff
Pika na i ::
Pika na i ::
poweroff ::
Jaz se bom speljal, ampak 86-letnik iz Metlike pa očitno tudi:
Pika se pa seveda ne bo opravičila...
86-letnik v izjemno hudem stanju je iz doma za ostarele Metlika, kjer jih, potem ko se je testiral zdravnik pozitivno, niso hoteli testirat, da ne bi delali panike.
Pika se pa seveda ne bo opravičila...
sudo poweroff
Samael ::
Le čemu bi se? Med njimi je. Pa z njimi je. Ti pa ne - podobno, kot svete krave z ministrstva.
Pa naše ptice so tudi danes nekoliko besne. Dve uri nazaj so izvedele, da ostanejo v kletki.
Samo vprašanje časa, kdaj bom tudi jaz.
Pa naše ptice so tudi danes nekoliko besne. Dve uri nazaj so izvedele, da ostanejo v kletki.
Samo vprašanje časa, kdaj bom tudi jaz.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Samael ()
poweroff ::
86-letnik iz Metlike umrl...
Samo da ni panike. Pa Pika.
Glede testiranj stanovalcev, ki so bili v stiku, direktorica odgovarja, da je ob posvetu z NIJZ vztrajala, da se teste opravi, pa so potem sklenili, da se ji ne opravi. "Prvič, gre za fizični napor teh stanovalcev, ker jih je treba prepeljati na točko za pregled v Novo mesto in nazaj, drugič pa gre za psihični napor. Če bi jih s tem obremenjevali, bi lahko nastala cela panika."
Samo da ni panike. Pa Pika.
sudo poweroff
Samael ::
Kako motena mora biti oseba, da to izkorišča za osebno obračunavanje na forumu. Ker tam s polno ritjo s kavča to ni težko. A ne ti, kot svete krave z ministrstva?
To, da je se pri delovnem procesu v tej isti ustanovi okužilo/zbolelo tudi pet zaposlenih pa ni pomembno. No, za pet smo vedeli pred dnevi. Ker ti nimajo obrazov, imen, let. So zgolj številka. Neuporabno za nenadno skrb, hlinjeno jezo in poparjenost nekje v virtuali, aneda?
To, da je se pri delovnem procesu v tej isti ustanovi okužilo/zbolelo tudi pet zaposlenih pa ni pomembno. No, za pet smo vedeli pred dnevi. Ker ti nimajo obrazov, imen, let. So zgolj številka. Neuporabno za nenadno skrb, hlinjeno jezo in poparjenost nekje v virtuali, aneda?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Samael ()
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Velika Britanija: žrtve posilstev bodo morale policiji predati mobilne telefone (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Loža | 44842 (40392) | vostok_1 |