» »

zakaj so nekatere droge legalne, druge pa ne

zakaj so nekatere droge legalne, druge pa ne

1
2
3

Smrekar1 ::

next3steps je izjavil:

Lahko gre, pa v večini primerov ne bo. Tistega, ki ga dobijo pafkati zeleno na ulici ali mu najdejo v žepu, bo definitivno plačal.


Če kadiš zeleno doma ti tudi zelo verjetno ne bo nič.

Poskusi ženo pretepati v javnosti in ti bo hitro jasno v čem je razlika med tema dvema kaznivima dejanjema.

next3steps ::

Zakaj je kisik legalen? Od njega mešanice so ljudje še prekleto odvisni.

BigWhale ::

PaX_MaN je izjavil:

Cigarete imate pa na voljo eno nadstropje nižje.
Zgleda to, da jih prodajajo v merkatorju prav nič ne zakomplicira dostopa.


In kaj potem? A je kdo rekel, da bo crni trg kar izginil? Na crnem trgu lahko kupis tudi viagro, pa BluRay diske, pa racunalnike in telefone, pa avtomobile in verjetno se nebroj stvari.

A cmo kr vse ilegalizirat? Al kaj?

BigWhale ::

Scaramouche je izjavil:

kakšna bo to država kjer bo veliko ljudi zasvojenih, moram reči da sem za legalizacijo marihuane, poznam ljudi ki so desetletja na njej in ne kažejo problemov ki jih vidiš pri narkomanih.

Moram reči da sem skeptičen in se bojim da bi z leti vse več ljudi postalo odvisnih sploh ko bi padli v kako krizo in bi bile droge na dosegu in brez stigme...


Kaksna bo pa drzava kjer je med 10%-15% odraslih odvisnih od alkohola? Ce te zanima stopi ven in se razglej pa bos videl. To, da je alkohol dostopen ostale droge pa ne, je traparija. Poglej kaj se je zgodilo s kriminalom v ZDA za casa prohibicije.

War on drugs je lost war. Ze vnaprej.

PaX_MaN ::

BigWhale je izjavil:

In kaj potem? A je kdo rekel, da bo crni trg kar izginil? Na crnem trgu lahko kupis tudi viagro, pa BluRay diske, pa racunalnike in telefone, pa avtomobile in verjetno se nebroj stvari.

Implicirano je bilo da bi prodaja marihuane in ostalih, trenutno prepovedanih drog, v "merkatorjih", zmanjšala njih dostopnost, češ da sedaj veljavna ureditev pomeni enostavno dostopnost, ker pač "jo dobiš nadstropje višje", to je, na črnem trgu. Toda zdaj vi pravite, da v primeru predlagane ureditve, pa se dostopnost ne bo prav nič zmanjšala na računa zmanjšanja tega črnega trga...

Torej,

BigWhale je izjavil:

A cmo kr vse ilegalizirat? Al kaj?

da - za vse mora biti vatel enak.

jype ::

PaX_MaN je izjavil:

Implicirano je bilo da bi prodaja marihuane in ostalih, trenutno prepovedanih drog, v "merkatorjih", zmanjšala njih dostopnost
Mladini vsekakor.

PaX_MaN je izjavil:

Toda zdaj vi pravite, da v primeru predlagane ureditve, pa se dostopnost ne bo prav nič zmanjšala na računa zmanjšanja tega črnega trga...
Tistim, ki so trezni in polnoletni, se bo dostopnost povečala, ostalim pa zmanjšala.

PaX_MaN je izjavil:

da - za vse mora biti vatel enak.
Če naj bo za vse enak, potem legalizirajmo vse.

imagodei ::

Scaramouche je izjavil:

Ne vem, od kod ti ideja, da bi 14-letnik lahko kupil drogo v prosti prodaji v trgovini poleg Snickers čokoladice. Nihče normalen tu ni tega predlagal. Zavzemamo se, da bi bila prodaja (strogo) regulirana. Posebne varovane prodajalne, kjer so zaposleni farmacevti, ki razložijo tveganja, kjer se izkažeš z osebnim dokumentom, zahteva se starost 18 let (za nekatere droge morda 21 let) in se nemara raba drog beleži tudi v zdravstveni karton.


nemogoče da bo ta ki bo tam robo kupil tudi delil z ostalimi, res nemogoče da ostali dobijo!

To so napačna izhodišča.

Pravilna izhodišča so:
- droge so v družbi prisotne in ostajajo prisotne ne glede na visoke zagrožene kazni za uživalce in dilerje; ponekod je zagrožena tudi smrtna kazen, pa to ljudi ne odvrača niti od preprodaje, niti od uživanja drog
- droge so dostopne mladini; prisotne so na ulicah, v parkih, v šoli. Dostopne so bolj, kot sta dostopna npr. alkohol ali tobak.
- preganjanje drog je torej sizifovo delo, državo stane in hkrati kriminalizira nekatere oblike posesti (posest z namenom preprodaje, če organi pregona ocenijo, da količine, ki je bila odkrita pri tebi, nisi imel namena porabiti sam)
- preganjanje drog je neučinkovito pri doseganju svojih ciljev (zmanjševanje porabe, preprečevanje dostopnosti mladoletnikom)
- preganjanje drog generira nastanek novih in novih kriminalnih združb, ki se ukvarjajo s preprodajo na črnem trgu

Trenutna politika do drog je na vseh teh področjih povsem neprimerna in kvečjemu kontraproduktivna. Treba si je natočit čistega vina in se vprašat, kako naštete probleme zmanjšati. PAZI: ne nujno popolnoma odpraviti, zadostuje že, da jih zmanjšamo. Ni treba bit ekskluzivni perfekcionist in zahtevat, da mora rešitev v popolnosti uničit črni trg. Vsak napredek, četudi majhen, je dobrodošel. Nihče si ne želi, da bi naši otroci končali na heroinu ali metamfetaminih, vsi si želimo, da bi se (sploh tem nevarnim) drogam ognili oziroma ne prišli v stik z njimi. Tega pa trenutna ureditev niti približno ne zagotavlja.

Nasprotno pa legalizacija in skrbna regulacija (vseh) drog zagotovo vodita k pozitivnim učinkom glede zgoraj izpostavljenih problemov. A bi črni trg v celoti izginil? Najbrž ne, a zagotovo bi bila preprodaja droge bistveno manj zanimiva za kriminalne združbe, zaradi česar bi bila manj dostopna. Tudi danes mladoletniki še vedno lahko pridejo do alkohola, a to zahteva precej več načrtovanja, kot je bilo to pred 20 leti. 17-letnik, ki izgleda dovolj možato, lahko seveda kupi liter vodke in liter vina; povprečen 14-letnik pa ne. Dvajset let nazaj je to lahko storil.

Pri čemer je moja želja, da bi zakonodajalec prodajo uredil tako, da bi se droge prodajale v specializiranih trgovinah, v omejenih dnevnih količinah (vezano na kartico ZZZS?). V taki ureditvi ne more priti do situacije, ko v trgovini gospod diler želi kupiti 10 dag heroina, da bi ga potem prodajal srednješolcem pri bližnji šoli. Dobil bo namreč samo 1-2 odmerka, morda vsakih 12 ur...

Ja - to pomeni REGULACIJA. Če imaš stvar legalizirano, jo lahko reguliraš, nadziraš. Če nimaš legalizirane, se pa pretvarjaš, da jo imaš pod nadzorom. Seveda tudi v takem primeru lahko prihaja do zlorab: mogoče skupina srednješolcev prosi klošarja, naj gre v specializirano trgovino (pozor: ne Mercator) kupit 2 odmerka marihuane. Klošarju plačajo + zaračuna jim provizijo, s katero si kupi 3 litre vina.

Ni pa verjetno, da bi se še vedno dogajalo, da bi srednješolec v šolo prinesel 50g trave in jo dilal med odmori.

S tem efektivno torej rešiš problem črnega trga, kriminalnim združbam odvzameš posel in ga pretopiš v davke in trošarine, s čimer lahko polniš zdravstveno blagajno (uživalci sami sebi plačujejo morebitno kasnejše zdravljenje posledic), ter bistveno zmanjšaš dostopnost droge med mladostniki. In nenazadnje, ne zapravljaš denarja za to, da policisti preganjajo dilerje po temnih vogalih.
- Hoc est qui sumus -

shadeX ::

Dostopne so bolj, kot sta dostopna npr. alkohol ali tobak.


Ni res.

jype ::

shadeX je izjavil:

Ni res.
Ja, je. Alkohola in tobaka ne moreš kupiti v praktično vsaki osnovni šoli, prepovedane droge pa lahko.

shotalick ::

jype je izjavil:

shadeX je izjavil:

Ni res.
Ja, je. Alkohola in tobaka ne moreš kupiti v praktično vsaki osnovni šoli, prepovedane droge pa lahko.


Za alkohol in tobak ni potrebe, ker jih enostavno kupiš v trgovini. A res misliš, da prideš na OŠ in kupiš gram česar koli? Prosm te no...

imagodei ::

shadeX je izjavil:

Dostopne so bolj, kot sta dostopna npr. alkohol ali tobak.


Ni res.

Seveda je res, če govorimo o mladostnikih/srednješolcih. To, da ti ne poznaš nobenega dilerja in da je tebi osebno lažje v Mercatorju kupit liter vina še ne pomeni, da to velja za mladostnike - saj veš, za tisto skupino, ki jo še posebej želimo zaščititi.

S srednješolci je tako: če sami ne poznajo dilerja, ga zagotovo pozna nekdo od njihovih sošolcev. Z drogo, vsaj z marihuano, se lahko oskrbijo med odmorom, ne da bi bilo treba hodit v trgovino. V trgovini tvega, da mu bo trgovka zavrnila prodajo alkoholne pijače, njegov vrstnik diler pa ga ne bo spraševal po osebni izkaznici.

Jaz sem odraščal v času, ko smo lahko mladoletniki alkohol brez težav kupili v štacuni. Pa je bilo tudi takrat marihuano možno dobiti od sošolca ali pa od nekoga iz paralelke. Ne da bi sezul šolske copate. In trdim, da mi je bila trava bolj dostopna kot alkohol.
- Hoc est qui sumus -

jype ::

shotalick je izjavil:

Za alkohol in tobak ni potrebe, ker jih enostavno kupiš v trgovini. A res misliš, da prideš na OŠ in kupiš gram česar koli? Prosm te no...
Ne, česarkoli ne, komot pa kupiš tableto, o kateri ne veš ničesar. Za osnovnošolce je to dovolj dobra ponudba.

imagodei ::

shotalick je izjavil:

jype je izjavil:

shadeX je izjavil:

Ni res.
Ja, je. Alkohola in tobaka ne moreš kupiti v praktično vsaki osnovni šoli, prepovedane droge pa lahko.


Za alkohol in tobak ni potrebe, ker jih enostavno kupiš v trgovini. A res misliš, da prideš na OŠ in kupiš gram česar koli? Prosm te no...

Ko sem hodil v srednjo šolo, sem imel znanca, ki se je, malo po malo, začel ukvarjat s preprodajo trave. Sprva je šlo za manjše količine, kupil je malo več trave za lastne potrebe, potem pa jo je z dobičkom prodajal drugim, ki so vedeli, da je dobro založen. Postopoma je to preraslo v namensko kupovanje večje količine (nekaj deset in tudi 100g) in, jasno, dilanje.

Njegov mlajši brat je to isto drogo preprodajal svojim sošolcem v OŠ.

To je moja prvoosebna anekdota izpred 20 let. Zakaj meniš, da bi bilo danes kaj drugače?
- Hoc est qui sumus -

shadeX ::

jype je izjavil:

shotalick je izjavil:

Za alkohol in tobak ni potrebe, ker jih enostavno kupiš v trgovini. A res misliš, da prideš na OŠ in kupiš gram česar koli? Prosm te no...
Ne, česarkoli ne, komot pa kupiš tableto, o kateri ne veš ničesar. Za osnovnošolce je to dovolj dobra ponudba.


Mogoče se "ponudba" razlikuje od šole do šole, ampak v naši OŠ je bila zadeva kar nedolžna. Za droge do konca srednje šole niti vedel nisem, kaj šele da bi mi kdo kakšno ponudil (velja tudi za sošolce oz. vrstnike s katerimi sem se družil).

Mogoče je v večjih mestih (lj,mb,kp) zadeva drugačna.

shotalick ::

Hja, 17 let nazaj jaz osebno nisem tega opazil na OŠ. Sem imel družbo, ki je uživala marihuano, vendar ni bilo dilanja po šoli. Glede SŠ pa je zgodba druga. Dejansko si lahko kupil gram skunka, belga, speeda in še česa med vsakim odmorom. Zadeve so se uživale v kadilnicah med odmori...

Mnenja sem, da današnja mladina ni na taki "stopnji", kot smo bili verjetno mi in še starejši od nas\mene. Veliko več časa smo preživeli zunaj, kot pa na PC-ju, tablicah, telefonih, itd. Mogoče nam pa lahko kdo iz prve roke pove, kako kroti "mularijo". :D

Zgodovina sprememb…

Scaramouche ::

Moram reči da kot otrok nisem videl da bi kdo med nami vedel za lahko ali trde droge, sem pa leto nazaj zavohal 15 letnike ki kadijo travo, medtem ko mi starejši basket igramo..

tudi videl kako mem nas pred tem leti specialna policija v garaže in lovi narkiče k so na horsu.

Kot otrok se pa spomnim da si bil že nek hard case če si kadil in te smo označili kot KADILCI.

Dans je kaditi cigarete passé....

Unknown_001 ::

shotalick je izjavil:

Hja, 17 let nazaj jaz osebno nisem tega opazil na OŠ. Sem imel družbo, ki je uživala marihuano, vendar ni bilo dilanja po šoli. Glede SŠ pa je zgodba druga. Dejansko si lahko kupil gram skunka, belga, speeda in še česa med vsakim odmorom. Zadeve so se uživale v kadilnicah med odmori...

Mnenja sem, da današnja mladina ni na taki "stopnji", kot smo bili verjetno mi in še starejši od nas\mene. Veliko več časa smo preživeli zunaj, kot pa na PC-ju, tablicah, telefonih, itd. Mogoče nam pa lahko kdo iz prve roke pove, kako kroti "mularijo". :D



Saj se ni dosti spremenilo, razen kar se več časa namenja razkazovanju po socialnih mrežah. Tudi pri nas je bilo tega veliko, sploh na glavni avtobusni ki je itak znana kot velesramota Nm. Tam je bilo vsega. Mimgrede si lahko od tapravga mandlca kupil kak nož, boxer, ... črni trg v živo. Bi lahko marsikaj povedal pa mislim da še kdo, ki je bil vsaj malo seznanjen s sceno. Kakšen ravs vsak teden je bil nekaj normalnega. Tam je sicer sedaj (hvalabogu) vse upadlo odkar so po pozivih na policijo par let nazaj lokalni prebivalci dosegli policijski nadzor. Eno leto si imel stalno vsaj 2 marici ali pa skupino policistov s psmi. Tudi konjenica je bila včasih prisotna. Potem je scena itak upadla, že tako razpadajoča stavba bo pa kmalu povsem zapuščena. Sam kuglo na kran obestn, pa ruši miško.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

jype ::

shotalick je izjavil:

Mogoče nam pa lahko kdo iz prve roke pove, kako kroti "mularijo".
Preveri se podatke, zbrane na podlagi anonimnih anket, ne pa osebnih izkušenj.

imagodei ::

shadeX je izjavil:

Mogoče se "ponudba" razlikuje od šole do šole, ampak v naši OŠ je bila zadeva kar nedolžna. Za droge do konca srednje šole niti vedel nisem, kaj šele da bi mi kdo kakšno ponudil (velja tudi za sošolce oz. vrstnike s katerimi sem se družil).

Mogoče je v večjih mestih (lj,mb,kp) zadeva drugačna.

Jaz nisem hodil v osnovno šolo v večje mesto. V OŠ so nas o drogah sicer poučili, vendar v času, ko sem bil na OŠ, nisem nikdar prišel v stik z njimi. Šele ko smo hodili na srednjo šolo, sem izvedel, da mlajši brat od prej omenjenega prijatelja zalaga s travo osnovnošolce. To sicer ne pomeni, da droge v času mojih osnovnošolskih let na šoli ni bilo. Pomeni pa, da so osnovnošolci le nekaj let kasneje drogo zagotovo lahko kupili med odmori.

SŠ sem obiskoval v Kranju. Tam je bilo vsaj trave na pretek. Druge droge me itak niso zanimale, tako da ne vem, a se je dalo na šoli dobit tudi kaj drugega; se je pa dalo svašta dobit na kranjskih ulicah, in je mesto dobilo ljubek vzdevek "Kranjsterdam".
- Hoc est qui sumus -

shotalick ::

Unknown_001 je izjavil:

shotalick je izjavil:

Hja, 17 let nazaj jaz osebno nisem tega opazil na OŠ. Sem imel družbo, ki je uživala marihuano, vendar ni bilo dilanja po šoli. Glede SŠ pa je zgodba druga. Dejansko si lahko kupil gram skunka, belga, speeda in še česa med vsakim odmorom. Zadeve so se uživale v kadilnicah med odmori...

Mnenja sem, da današnja mladina ni na taki "stopnji", kot smo bili verjetno mi in še starejši od nas\mene. Veliko več časa smo preživeli zunaj, kot pa na PC-ju, tablicah, telefonih, itd. Mogoče nam pa lahko kdo iz prve roke pove, kako kroti "mularijo". :D



Saj se ni dosti spremenilo, razen kar se več časa namenja razkazovanju po socialnih mrežah. Tudi pri nas je bilo tega veliko, sploh na glavni avtobusni ki je itak znana kot velesramota Nm. Tam je bilo vsega. Mimgrede si lahko od tapravga mandlca kupil kak nož, boxer, ... črni trg v živo. Bi lahko marsikaj povedal pa mislim da še kdo, ki je bil vsaj malo seznanjen s sceno. Kakšen ravs vsak teden je bil nekaj normalnega. Tam je sicer sedaj (hvalabogu) vse upadlo odkar so po pozivih na policijo par let nazaj lokalni prebivalci dosegli policijski nadzor. Eno leto si imel stalno vsaj 2 marici ali pa skupino policistov s psmi. Tudi konjenica je bila včasih prisotna. Potem je scena itak upadla, že tako razpadajoča stavba bo pa kmalu povsem zapuščena. Sam kuglo na kran obestn, pa ruši miško.


Sem iz teh koncev...mi je vse jasno.

shotalick ::

jype je izjavil:

shotalick je izjavil:

Mogoče nam pa lahko kdo iz prve roke pove, kako kroti "mularijo".
Preveri se podatke, zbrane na podlagi anonimnih anket, ne pa osebnih izkušenj.


Jure, nisem mislil dobesedno. V smislu, če ima kdo najstnike, kaj je trenutno na "sceni" :).

Massacra ::

Kaj pa je dejansko pravi razlog za odvisnost?

Zgoraj kolega imagodei piše o kraju, kjet se je dalo vse dobit. In zakaj kljub temu niso vsi postali odvisni???

Evo odgovor na podlagi znanstvenih eksperimentov!!!

In the 1970s, a professor of Psychology in Vancouver called Bruce Alexander noticed something odd about this experiment. The rat is put in the cage all alone. It has nothing to do but take the drugs. What would happen, he wondered, if we tried this differently? So Professor Alexander built Rat Park. It is a lush cage where the rats would have colored balls and the best rat-food and tunnels to scamper down and plenty of friends: everything a rat about town could want. What, Alexander wanted to know, will happen then?

In Rat Park, all the rats obviously tried both water bottles, because they didn't know what was in them. But what happened next was startling.

The rats with good lives didn't like the drugged water. They mostly shunned it, consuming less than a quarter of the drugs the isolated rats used. None of them died. While all the rats who were alone and unhappy became heavy users, none of the rats who had a happy environment did.

At first, I thought this was merely a quirk of rats, until I discovered that there was -- at the same time as the Rat Park experiment -- a helpful human equivalent taking place. It was called the Vietnam War. Time magazine reported using heroin was "as common as chewing gum" among U.S. soldiers, and there is solid evidence to back this up: some 20 percent of U.S. soldiers had become addicted to heroin there, according to a study published in the Archives of General Psychiatry. Many people were understandably terrified; they believed a huge number of addicts were about to head home when the war ended.

But in fact some 95 percent of the addicted soldiers -- according to the same study -- simply stopped. Very few had rehab. They shifted from a terrifying cage back to a pleasant one, so didn't want the drug any more.

jype ::

Še video, za tiste, ki ne marajo branja:



Ishmael ::

New research published on-line in advance of print in the journal Psychological Medicine, concludes that continued use of cannabis causes violent behavior as a direct result of changes in brain function that are caused by smoking weed over many years.

https://www.psychologytoday.com/blog/th...

Enuff said za tiste ki znate brati.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Ishmael ()

imagodei ::

Ko bi se vsaj realne izkušnje, to je in vivo eksperiment, ki poteka že dolga desetletja, strinjale s temi zaključki...
- Hoc est qui sumus -

BigWhale ::

Ishmael je izjavil:

New research published on-line in advance of print in the journal Psychological Medicine, concludes that continued use of cannabis causes violent behavior as a direct result of changes in brain function that are caused by smoking weed over many years.


Se sreca, da uporabniki alkohola ne ratujejo nasilni!

imagodei ::

BW, saj raziskava v resnici sploh ne trdi, da marihuana povzroča nasilno vedenje, temveč zgolj ugotavlja povezavo med uživanjem marihuane in nasilnim vedenjem.

Po drugi strani so bili v raziskavo zajeti izključni obsojenci za kazniva dejanja.

Raziskava torej ne pove drugega, kot da obstaja neka povezava med uživanjem marihuane in nasilnim vedenjem obsojenih kriminalcev.

Well, shock, ane.
- Hoc est qui sumus -

Ishmael ::


Po drugi strani so bili v raziskavo zajeti izključni obsojenci za kazniva dejanja.


Kje je pa to navedeno ? Delikventi niso obsojenci

BigWhale je izjavil:

Ishmael je izjavil:

New research published on-line in advance of print in the journal Psychological Medicine, concludes that continued use of cannabis causes violent behavior as a direct result of changes in brain function that are caused by smoking weed over many years.


Se sreca, da uporabniki alkohola ne ratujejo nasilni!


Kako da ne
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articl...

Adjusted logistic regression analyses on the sample matched on childhood and adolescent risk factors showed that frequent adolescent drinking was associated with an increased risk of violence in young adulthood (in particular assault) but not with other types of crime, self-directed violence, or violence in midlife. Findings varied by gender. Heavy episodic drinking in adulthood seemed to account for some of the association between frequent adolescent drinking and adult assault.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Ishmael ()

imagodei ::

Ishmael je izjavil:


Po drugi strani so bili v raziskavo zajeti izključni obsojenci za kazniva dejanja.


Kje je pa to navedeno ? Delikventi niso obsojenci

Joj, pa res. Delinkventi so "zgolj" storilci kaznivih dejanj, ne pa tudi obsojenci. Pa zdaj?
- Hoc est qui sumus -

BigWhale ::

Ishmael je izjavil:

BigWhale je izjavil:

Se sreca, da uporabniki alkohola ne ratujejo nasilni!


Kako da ne
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articl...

Adjusted logistic regression analyses on the sample matched on childhood and adolescent risk factors showed that frequent adolescent drinking was associated with an increased risk of violence in young adulthood (in particular assault) but not with other types of crime, self-directed violence, or violence in midlife. Findings varied by gender. Heavy episodic drinking in adulthood seemed to account for some of the association between frequent adolescent drinking and adult assault.


Men se zdi, da si zgresil moj sarkazem. :)

Ishmael ::

En mejčken pa:)

jype ::

Ishmael je izjavil:

En mejčken pa:)
In kljub temu zagovarjaš konzervativno "reševanje" problematike, ki jo naredi bolj problematično?

Presenečenje pa tako.

Scaramouche ::

Testimony nekoga ki je bil na trdih drogah, res za pogledat!

jype ::

Scaramouche je izjavil:

Testimony nekoga ki je bil na trdih drogah, res za pogledat!
A lahko razložiš, kaj si se naučil iz tega, da nam ne bo treba 20 minut gledat filmčka, kjer se nič novega ne izve?

Scaramouche ::

jype je izjavil:

Scaramouche je izjavil:

Testimony nekoga ki je bil na trdih drogah, res za pogledat!
A lahko razložiš, kaj si se naučil iz tega, da nam ne bo treba 20 minut gledat filmčka, kjer se nič novega ne izve?


Če nočeš pogledat kaj nekdo ki je bil na trdih drogah pove, in če že v naprej trdiš da ne boš izvedel, zakaj sprašuješ?

vostok_1 ::

Gre za osebno izkušnjo uporabe različnih drog. Kako je on doživljal.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21

next3steps ::

Kjer se nič novega ne izve ...

vostok_1 ::

Ti ne. Jz ja.

Nimam veliko izkušenj z drogami.
There will be chutes!
It came from the lab.
Like tears in rain. Time to die. v_1 2012-21

next3steps ::

vostok_1 je izjavil:

Ti ne. Jz ja.

Nimam veliko izkušenj z drogami.

Tudi jaz ne. Travca, kavca, alko, prašek malca in legalna farmacevtska kokca.
Definitivno pa več izveš na PubMedu kot na jutjubcu.

leiito ::

jype je izjavil:

Še video, za tiste, ki ne marajo branja:





Zanimiva teorija, ampak zakaj je potem toliko odvisnosti med mladimi in manj mladimi belci višjega srednjega razreda v ameriški suburbiji? Gotovo, da je lahko adolescenca stresna, teenage angst in weltschmerz, ampak odvisnost od opiatov je epidemična tudi pri manj mladih. Konvencionalna razlaga je, da je epidemijo sprožil OxyContin, legalen painkiller, ki je kemično identičen heroinu, ampak je proizvajalec uspel prepričati FDA, da ne povzroča odvisnosti, dobil si ga že za izpuljen zob in v par letih štala. Dostopnost je gotovo faktor, tudi v Vietnamu se ne bi navlekli, če ne bi bil heroin zlahka dostopen. Kar ne pomeni, da je prohibicija dobra ideja, zgodovina kaže, da se del populacije pač rad zadeva, boh jim požegni.

Drugo vprašanje je, kaj rat park pomeni za zdravljenje ljudi, Naj bi jim dali karte za Disneyland? Verjetno službe, to bi še šlo, prijateljev in socialne mreže pa tudi najbolj socialna država ne more kr šenkat.

jype ::

leiito je izjavil:

ampak zakaj je potem toliko odvisnosti med mladimi in manj mladimi belci višjega srednjega razreda v ameriški suburbiji?
Zagotovo ne zato, ker so že zgodaj našli smisel v življenju.

leiito je izjavil:

Gotovo, da je lahko adolescenca stresna, teenage angst in weltschmerz, ampak odvisnost od opiatov je epidemična tudi pri manj mladih.
Jasno. Glavno gonilo odvisnosti je trenutno stres, ki izhaja iz vostokovega pričanja o tem, kako bo vsak čas vse vzel hudič (čeprav nam gre bolje kot kadarkoli v zgodovini človeštva).

leiito je izjavil:

Konvencionalna razlaga je, da je epidemijo sprožil OxyContin, legalen painkiller, ki je kemično identičen heroinu, ampak je proizvajalec uspel prepričati FDA, da ne povzroča odvisnosti, dobil si ga že za izpuljen zob in v par letih štala.
Ta razlaga je zagotovo napačna.

leiito je izjavil:

Dostopnost je gotovo faktor, tudi v Vietnamu se ne bi navlekli, če ne bi bil heroin zlahka dostopen.
Heroin je povsod zlahka dostopen.

leiito je izjavil:

kaj rat park pomeni za zdravljenje ljudi, Naj bi jim dali karte za Disneyland? Verjetno službe, to bi še šlo, prijateljev in socialne mreže pa tudi najbolj socialna država ne more kr šenkat.
V resnici države lahko šenkajo učinkovit, na znanosti temelječ javni šolski sistem. Trenutno izkušnje kažejo, da šolstvo, združeno z informiranjem ljudi vseh starosti, izrazito pomaga pri zmanjševanju tveganja za nastanek odvisnosti.

Ishmael ::

ampak zakaj je potem toliko odvisnosti med mladimi in manj mladimi belci višjega srednjega razreda v ameriški suburbiji?


Več denarja imajo
ŽigaDolhar:Slo-Tech ni zavezan tebi (ali komurkoli drugemu) omogočati platformo
za širjenje svojih misli in uresničevanje tvoje pravice do svobode govora.
Nenapisani člen Slo-Tech pravilnika krši 39. člen Ustave RS

Massacra ::

Ishmael je izjavil:

ampak zakaj je potem toliko odvisnosti med mladimi in manj mladimi belci višjega srednjega razreda v ameriški suburbiji?


Več denarja imajo


Tisti, ki je gledal film Traffic, lahko lepo vidi, kje je problem med temi mladimi!

Massacra ::

leiito -> Drugo vprašanje je, kaj rat park pomeni za zdravljenje ljudi, Naj bi jim dali karte za Disneyland? Verjetno službe, to bi še šlo, prijateljev in socialne mreže pa tudi najbolj socialna država ne more kr šenkat.

"Rat park" je zdravo življensko okolje v vseh pogledih. Seveda je "rat park" pri ljudeh mnogo bolj kompleksna stvar, kot pri podganah. Rat park je kategorija kvalitetnega bivanja, ne zdravstvena ustanova, kjer se zdravi odvisnost.

leiito ::

"Zdravo življenjsko okolje v vseh pogledih" je širok pojem, ki si ga lahko vsak razlaga drugače. Zdi se mi, da je Rat Park dobil že skoraj mitske razsežnosti, če bi bilo res tako enostavno, bi ameriška rehab industrija koncept pograbila, zapakirala in prodajala po $250.000 družinam džankijev višjega srednjega razreda.

@jype: težko bi se strinjal, da Oxycontin ni bil faktor. Heroin sicer ima neko mistiko, veliko bolj pa stigmo, enormna razlika je med prvič poskusiti tableto nedolžnega imena iz pakunge ameriškega proizvajalca vs. najbolj zloglasno ulično drogo kupljeno pri Mehikancih. Pa saj to sami odvisniki razlagajo v dokumentarcih, da na suho nikoli ne bi poskusili heroina, prešaltali so potem, ko je Oxy postal težko dostopen in predrag.

In ne, heroin, ali pa kokain, ni kar tako dostopen vsakomur. Poskusi ga kupiti nekje, kjer nikogar ne poznaš. Še v Amsterdamu boš dobil nož pod rebra ali pa v najboljšem primeru pecilni prašek.

reeves ::

In ne, heroin, ali pa kokain, ni kar tako dostopen vsakomur. Poskusi ga kupiti nekje, kjer nikogar ne poznaš. Še v Amsterdamu boš dobil nož pod rebra ali pa v najboljšem primeru pecilni prašek.

Ah, daj no. Vsak taxist kjerkoli ti bo zrihtal željene stvari. Droge, kurbe,....
Samo za tujca bo cena precej višja. Po domače povedano, dobil boš vse, ampak po dvojni ceni.

next3steps ::

leiito je izjavil:

"Zdravo življenjsko okolje v vseh pogledih" je širok pojem, ki si ga lahko vsak razlaga drugače. Zdi se mi, da je Rat Park dobil že skoraj mitske razsežnosti, če bi bilo res tako enostavno, bi ameriška rehab industrija koncept pograbila, zapakirala in prodajala po $250.000 družinam džankijev višjega srednjega razreda.

@jype: težko bi se strinjal, da Oxycontin ni bil faktor. Heroin sicer ima neko mistiko, veliko bolj pa stigmo, enormna razlika je med prvič poskusiti tableto nedolžnega imena iz pakunge ameriškega proizvajalca vs. najbolj zloglasno ulično drogo kupljeno pri Mehikancih. Pa saj to sami odvisniki razlagajo v dokumentarcih, da na suho nikoli ne bi poskusili heroina, prešaltali so potem, ko je Oxy postal težko dostopen in predrag.

In ne, heroin, ali pa kokain, ni kar tako dostopen vsakomur. Poskusi ga kupiti nekje, kjer nikogar ne poznaš. Še v Amsterdamu boš dobil nož pod rebra ali pa v najboljšem primeru pecilni prašek.

Kokce, spisa in exa ter konja je na pretek. Sam sicer nisem in ne bom nikoli kupil tega sranja, kjer je proizvodna cena kokce 20 EUR na kilo, prodajajo jo pa po 80 EUR na gram, kjer je kokce samo 30%, ostalo so pa neznane snovi. Fuck the Police.

PS če si vsaj malo inteligenten, boš drogo dobil. Tudi če nisi, boš dobil.

Zgodovina sprememb…

tikitoki ::

Scaramouche je izjavil:

...:TOMI:... je izjavil:

Včasih je bayer delal heroin. Bil je čist in neškodljiv. Danes delajo in primešajo zraven vse živo na črnem trgu. Tako, da škoda, ker ni to ostalo dovoljeno, bi imeli bistveno manj težav.


Predstavljaj si da je dostopen v Mercatorju, bi res hotel da imajo tvoji otroc ali pa ko so stari 18 tako lahek dostop do tako težke droge?


Rajsi vidim, da dobijo heroins s primesanimi snovmi pri lokalnem dealerju.

tikitoki ::

Scaramouche je izjavil:

OrkAA je izjavil:

Scaramouche je izjavil:

OrkAA je izjavil:

Ne pravim, da za injekcijo rabis osebostno motnjo. Rabis jo za celoten "komplet".

Mislim, saj lahko pogledas skozi svoje oci. Ce bi bil heroin sedaj na voljo v merkatorju, bi ga kupil?

Izkusnje kazejo, da v drzavah kjer so droge legalne ni povecanja uporabe.


Vprašanje je kako bi bilo če nebi prodajali samo na lokacijah za drogeraše, kot jih recimo v teh državah.

Kot drugo, problem je sploh v državah kjer je veliko brezposelnosti in veliko kriminala.

Dokler nimaš otrok in veš da bodo v trgovini nasproti tebe dostopne, je lahko biti liberalen...


V revnih drzavah z veliko kriminala samo prilijes bencin na ogenj, ce se gres vojno proti drogam.



Sicer bi pa jaz raje otroku v trgovini pokazal kako heroin izgleda, mu povedal kaksni so ucinki in zakaj ga ljudje jemljejo in zakaj to dolgorocno ni dobra ideja. Ce bi se slucajno odlocil, da ga kljub temu vzame bi vsaj dobil nekaj kar je zagotovo cist heroin in bi lahko dobro ocenil dozo, ki jo potrebuje.

Ker trenutno je situacija taka, da otroci do drog pridejo prek ljudi v soli in na raznih zabavah. Nepreverjena kvaliteta, idiotska navodila, pritisk sovrstnikov ...

Ce gredo v trgovino po pivo se zelo hitro naucijo koliko lahko spijejo brez da se stvari zakomplicirajo. Predstavljaj si, da bi alkohol kupovali na crnem trgu. Koliko vec smrti bi bilo zaradi tega.

Zgornji flow chart sicer ne prikazuje se vseh "nedolznih" ljudi, ki sedijo v zaporu manjsih prekrskov z drogami. Amerika je odlicen primer take politike - imajo dalec najvecjo populacijo zapornikov, vecina je zaprta zaradi drog. A lahko reces, da je tam situacija roznata?


Ameri večino teh zaprejo zaradi distribucije lahkih drog.

conomic Downturn and Drug Enforcement Elsewhere Darken Argentina’s Prospects

A economic crisis in the early years of this century and porous borders with Paraguay, Brazil, Bolivia and other South American countries set the stage for an increase in drug trafficking and consumption in Argentina. With economic hardships increasing, those already in the lower economic echelons could be exploited by a drug dealer with a product to move. It’s estimated that 4 million people in Buenos Aires live in poverty. Many of these poverty-stricken people began to resort to drug use to allay their desperation.

http://www.narconon.org/drug-informatio...

Zgodbe v revnih državah potrjujejo nasprotno!

Sicer bi pa jaz raje otroku v trgovini pokazal kako heroin izgleda, mu povedal kaksni so ucinki in zakaj ga ljudje jemljejo in zakaj to dolgorocno ni dobra ideja.


to delamo z alkoholom pa ne deluje, samo za alkoholika rabš leta, za narkomana pa en vbrizg!

Da ne govorimo da lahko predozira že z prvim odmerko, mogoče bi ti bil tako liberalen in jim dal celo nekoga ki jim pokaže koliko morajo v žilo dati da ne predozirajo...


Tip dokaj logicno razlozi povezavo med prohibicijo in organiziranim kriminalom. Super primer so posledice prohibicije v zda.

Ti pa pribijes, da je izkoriscanje revnih s stranu organiziranega kriminala dokaz, da je prohibicija nujna.

Mas hude probleme z logiko?

NikolormousB ::

Zdi se mi, da je Rat Park dobil že skoraj mitske razsežnosti, če bi bilo res tako enostavno, bi ameriška rehab industrija koncept pograbila, zapakirala in prodajala po $250.000 družinam džankijev višjega srednjega razreda.


Očitno ne razumeš povsem kaj pomeni "rat park". Definitivno to ni "kletka" v katero te zaprejo, da se odvadiš droge, pa naj bo še tako lepo urejena.

In ne, heroin, ali pa kokain, ni kar tako dostopen vsakomur. Poskusi ga kupiti nekje, kjer nikogar ne poznaš. Še v Amsterdamu boš dobil nož pod rebra ali pa v najboljšem primeru pecilni prašek.


Jaz imam popolnoma drugačne izkušnje. V Amsterdamu dobiš na vsakem drugem voglu. Ne uporabljam, ampak, ko hodiš po ulici in ti že desetič nekdo zasika "psss psss, koka, hašiš, heroin" ti je jasno, da problemov z dobavljivostjo ni.
1
2
3


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Kriminal v J Ameriki

Oddelek: Problemi človeštva
335715 (4874) tikitoki
»

Smrtne žrtve zaradi drog (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Loža
16128492 (23237) [D]emon
»

Zakaj ni konoplja legalizirana? (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Problemi človeštva
21741339 (29608) jype
»

Ilegalne droge, uporaba in mladostniki (strani: 1 2 3 47 8 9 10 )

Oddelek: Problemi človeštva
477118754 (108849) innerspace
»

Legalizacija drog in kriminal

Oddelek: Problemi človeštva
497794 (6815) kivi113

Več podobnih tem