Forum » Problemi človeštva » Prevare DUTB
Prevare DUTB
Smrekar1 ::
trancer01 ::
Hm, no ne vem, vem kako je v naši firmi že 10 let. Plače so se ob koncu krize znižale, čeprav se firma valja v denarju, najbrž nismo edini. Akrapovič tudi iskan kader zanič plača, čeprav se prav tako valja v denarju: http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/prema..... V gospodarstvu so plače v veliki večini države na intervalu med zanič in slabo. V javnem sektorju pa ne vem zares, v bistvu me niti ne zanima, ker ne delam v javnem sektorju. Glavni razlog za zanič plače pa ni visoka obdavčitev, kot nakladajo neoliberalci in lastniki podjetij, temveč nesposobna uprava večine podjetij, škrtost in verjetno tudi premalo vlaganja v razvoj in nagrajevanje inovativnosti. Vem, kako se obnašajo tuji lastniki v nekaterih naših podjetjih in slovenske lutkovne uprave, zaposleni so vredni manj kot oprema, čeprav prinesejo VSO dodano vrednost. Koliko časa bo to še trajalo, ne vem, upam, da ne dolgo, vsekakor se bo prej ali slej končalo s ponovno krizo.
trancer01 ::
Kdor hoče statistične številke, niso skrivnost: http://www.umar.gov.si/, https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/slov..., http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/6..., http://www.eipf.si/publikacije/gospodar...
Je pa tako, kot sem prej napisal(jaz lačen,...):
Trg dela
Plača na zaposlenega (rast v %): 2017 1,5%, 2018 1,7%.
Uradno plače povprečno zrastle za nekaj odstotkov, dejansko meni padle za 10-15%, kljub odličnim poslovnim rezultatom, daleč podpovprečnim številom zaposlenih v panogi(beri: daleč nadpovprečna obremenitev posameznega delavca) itd.. Pa razumi, če moreš. Tako da upam, da se bodo te številke kmalu odrazile na še boljših zaposlitvenih možnostih in dejansko višjih plačah, da bom lahko ciganskemu podjetju, za katerega delam že skoraj celo desetletje, končno pokazal sredinec.
Je pa tako, kot sem prej napisal(jaz lačen,...):
Trg dela
Plača na zaposlenega (rast v %): 2017 1,5%, 2018 1,7%.
Uradno plače povprečno zrastle za nekaj odstotkov, dejansko meni padle za 10-15%, kljub odličnim poslovnim rezultatom, daleč podpovprečnim številom zaposlenih v panogi(beri: daleč nadpovprečna obremenitev posameznega delavca) itd.. Pa razumi, če moreš. Tako da upam, da se bodo te številke kmalu odrazile na še boljših zaposlitvenih možnostih in dejansko višjih plačah, da bom lahko ciganskemu podjetju, za katerega delam že skoraj celo desetletje, končno pokazal sredinec.
Smrekar1 ::
MrStein ::
matijadmin je izjavil:
Deželni stanovanjski skladi v Avstriji imajo zagotovljen reden vir financiranja iz zveznega proračuna za gradnjo neprofitnih stanovanj, od davkov torej. Cene oddaje in odprodaje teh stanovanj so regulirane. Trg nepremičnin deluje dobro, manj je špekulacij in dostopnost je celo boljša kot pri nas (vsaj mladim, pustimo tiste, ki so kupili po "Jazbinšku" ; zanje bi tak poseg v trg itak deloval kot šiba, ki jo potrebujejo). Pri nas bi desne stranke to označile za socializem brez primere in zganjale paniko, pri njih pa je to stvar zelo širokega konsenza in ga zelo podpirajo tudi desne stranke. Brez doma ni družine, Hribovci!
Nekdo je zelo obremenjen z nekimi "desnimi", kajne?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
trancer01 ::
Nimam podatkov samo ene firme, sem pa navedel EN konkreten podatek. Če je pa v povprečju v gospodarstvu stanje boljše in plače ter zaposlenost končno dejansko rastejo, sem seveda vesel, ker to pomeni, da bom kmalu lahko menjal službo za višjo plačo. Če pa to ni tako, mi pa za statistiko povsem dol visi, ker od nje nič nimam.
Smrekar1 ::
Kdor hoče statistične številke, niso skrivnost: http://www.umar.gov.si/, https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/slov..., http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/6..., http://www.eipf.si/publikacije/gospodar...
Je pa tako, kot sem prej napisal(jaz lačen,...):
Trg dela
Plača na zaposlenega (rast v %): 2017 1,5%, 2018 1,7%.
Saj lahko vzamemo kar link od Umarja. Ta pokaže, da je v letu 2008 prišlo do padca v primerjavi z EU. Polovico padca smo nato nadomestili in smo zdaj približno na nivoju pred krizo.
Rast naših plač je namreč v določeni meri vezana na rast plač v EU. Hitra rast plač v Sloveniji v primerjavi z EU bi namreč naše delavce naredila dražje in gospodarstvo manj konkurečno.
MrStein ::
Gre namreč za 2 popolnoma različna svetova. Včeraj so na TV povedali, da je na Dunaju 77% najemnikov. si predstavljate podobno številko v Sloveniji? Pa saj bi ljudje množično delali samomore ...
To počno že itak...
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
trancer01 ::
Posledično bi moral seveda tudi javni sektor imeti čim nižje plače še naprej, tj. X let(X=neskončno), dokler ne bomo najboljša država v EU in potem še na svetu. Če so plače nizke tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju, namreč napredek oz. zamnjševanje zaostanka v razvitosti med Slovenijo in preostalo EU poteka hitreje.
Smrekar1 ::
Posledično bi moral seveda tudi javni sektor imeti čim nižje plače še naprej, tj. X let(X=neskončno), dokler ne bomo najboljša država v EU in potem še na svetu. Če so plače nizke tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju, namreč napredek oz. zamnjševanje zaostanka v razvitosti med Slovenijo in preostalo EU poteka hitreje.
Višje plače v javnem sektorju dvignejo tudi inflacijo plač v gospodarstvu. Realno je tako, da je potrebno iskati nek optimum, ki se nahaja med "vsi čim nižje plače" in "vsi čim višje plače". Oba pristopa sta napačna, ker to nista edini opciji, ki ju imamo.
thramos ::
Nimam podatkov samo ene firme, sem pa navedel EN konkreten podatek. Če je pa v povprečju v gospodarstvu stanje boljše in plače ter zaposlenost končno dejansko rastejo, sem seveda vesel, ker to pomeni, da bom kmalu lahko menjal službo za višjo plačo. Če pa to ni tako, mi pa za statistiko povsem dol visi, ker od nje nič nimam.
Če te zanimajo podatki, ki bodo oziroma naj bi vplivali na ceno nepremičnin, potem je pač treba gledat statistiko in ne posameznih osebnih okoliščin.
Kakorkoli, kljub rasti (ki ni tako drastična, kot se bere nekje) zadnjih nekaj četrtletij, so cene rabljenih stanovanj v Ljubljani recimo še vedno 20 % pod vrhom 2007.
trancer01 ::
Tako je, samo pri nas so sindikati javnega sektorja večinoma veliko močnejši in posledično prej dosežejo boljše pogoje za zaposlene. Poglej si le agresivnost sindikatov za zdravstvo in šolstvo. V naši gospodarski panogi pa niti panožne kolektivne pogodbe nimamo, kaj šele kakšnega sindikata. A žal tudi za večino ostalih gospodarskih panog so sindikati bolj blažev žegen, ker s težavo kaj dosežejo v korist delavcev. Če samo pogledaš, kako se določila v kolektivnih pogodbah že 20 let postopoma povsod spreminjajo v škodo delavcev, ti je hitro lahko jasno, v katero smer gremo.
Smrekar1 ::
Tako je, samo pri nas so sindikati javnega sektorja večinoma veliko močnejši in posledično prej dosežejo boljše pogoje za zaposlene. Poglej si le agresivnost sindikatov za zdravstvo in šolstvo. V naši gospodarski panogi pa niti panožne kolektivne pogodbe nimamo, kaj šele kakšnega sindikata.
Za to je kriva nesposobnost delavcev, ne država.
trancer01 ::
To bo pa držalo. Delavci v Sloveniji so večinoma mevže, ki se pustijo surovo izkoriščati in nategovati. Tisti pametni so med krizo pobegnili iz države.
trancer01 ::
D se se vrnem k temi. Trenutna rast povpraševanja po nepremičninah je predvsem posledica zgodovinsko poceni kreditov. To in pa pumpanje s strani medijev in nalivanje olja na ogenj s strani nepremičninskih agencij ter celo Stanovanjskega sklada RS so bolj pomembni razlogi za rast povpraševanja kot malenkostno statistično zvišanje plač. Seveda pa ima del prebivalstva zaradi večletnega odlašanja z nakupi tudi precej prihrankov, negativne obrestne mere za depozite ter tradicionalna zadržanost Slovencev do bolj rizičnih naložb pa močno vplivajo na to, da se premnogi spet odločajo za vlaganje v nepremičnine. Posledično obstaja po mojem realna možnost, da bo vsaj v Ljubljani ponovno prišlo do nepremičninskega balona.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: trancer01 ()
Smrekar1 ::
Sicer pa, če se vrnem k temi. Trenutna rast povpraševanja po nepremičninah je predvsem posledica zgodovinsko poceni kreditov. To in pa pumpanje s strani medijev in nalivanje olja na ogenj s strani nepremičninskih agencij ter celo Stanovanjskega sklada RS, so bolj pomembni razlogi za rast povpraševanja kot malenkostno statistično zvišanje plač. Seveda pa ima del prebivalstva zaradi večletnega odlašanja z nakupi tudi precej prihrankov, negativne obrestne mere za depozite ter tradicionalna zadržanost Slovencev do bolj rizičnih naložb pa močno vplivajo na to, da se premnogi spet odločajo za vlaganje v nepremičnine. Posledično obstaja po mojem realna možnost, da bo vsaj v Ljubljani ponovno prišlo do nepremičninskega balona.
Dodaj še, da se je že skoraj desetletje zelo malo gradilo.
Ja, spet lahko dobimo problem.
trancer01 ::
Se bo pač ponovno odvrtel cikel kot v letih 2004-2008. Nekaj let previsoke rasti cen, posledično povečanje gradnje za trg v želji po visokih dobičkih, na eni točki preveč novogradenj po previsokih cenah in potem bum, spet pok balona in nekaj let mrtvila. Nič novega, že videno neštetokrat v zgodovini.
thramos ::
Zelo verjetno res. Ampak cene so še daleč pod prejšnjim vrhom, zadnje obdobje padanja pa je prinesla huda gospodarsko ekonomska kriza (trenutni kazalniki pa so dobri).
trancer01 ::
Trenutni gospodarski kazalniki so odvisni od stanj na globalnih trgih, ki pa jih lahko že en prdec obrne v drugo smer. Potencialnih prdcev pa ne manjka oz. jih je vsak dan več. Svetovna ekonomija je tudi vedno bolj povezana, zato se kriza na enem delu običajno prej ali slej odrazi na (vseh/nekaterih) ostalih. Upoštevajoč fetiš Slovencev na nepremičnine, bi skoraj upal staviti na nastanek novega balona v Ljubljani v roku nekaj let.
zavajon ::
Uradno plače povprečno zrastle za nekaj odstotkov, dejansko meni padle za 10-15%, kljub odličnim poslovnim rezultatom, daleč podpovprečnim številom zaposlenih v panogi(beri: daleč nadpovprečna obremenitev posameznega delavca) itd.. Pa razumi, če moreš. Tako da upam, da se bodo te številke kmalu odrazile na še boljših zaposlitvenih možnostih in dejansko višjih plačah, da bom lahko ciganskemu podjetju, za katerega delam že skoraj celo desetletje, končno pokazal sredinec.
Če je tvoja plača padla, to še ne pomeni, da v tvoji firmi plače ne rastejo. Morda rastejo komu drugemu. Je pač trend tak, da se dela vedno večja razlika med najvišjimi plačami in ostalimi. In ker grejo v statistiko tudi tiste najvišje, se to pozna. Tudi v javnem sektorju plače navadnim smrtnikom ne rastejo.
Sploh pa je neumestno primerjati rast BDP z rastjo plač. Rast BDP pomeni le večje dobičke, palče pa so tržna kategorija. Nizke so ravno toliko, da se dobijo delavci, prenizke pa ne smejo biti, da ne bi prišlo do neredov ali celo spremembe družbenega sistema.
trancer01 ::
Zavajon, se povsem strinjam s tem, kar si napisal. In še enkrat omenjam rek, jaz lačen, moj direktor polna rit vsega, povprečno oba sita. ;)
thramos ::
Ja, se strinjam, dokler statistični urad ne bo začenjal objavljati podrobnejših podatkov o višini plač (že mediano skrivajo), je lahko zgolj povprečje zavajujoče.
Ampak od kje pa informacije, da je trend v večanju razlik in da plače navadnm smrtnikom ne rastejo?
Ampak od kje pa informacije, da je trend v večanju razlik in da plače navadnm smrtnikom ne rastejo?
trancer01 ::
Jaz te informacije nimam, je pa po svoje logično, da elite najprej poskrbijo za svojo rit in šele čez čas (morda) dobijo kakšno drobtinico tudi navadni smrtniki.
Smrekar1 ::
Ampak od kje pa informacije, da je trend v večanju razlik in da plače navadnm smrtnikom ne rastejo?
Iz ust profesionalnih nabijačev. Slovenija ima po davkih in transferjih najmajnše razlike med plačami navadnih smrtnikov in prihodki bogatašev na svetu.
List of countries by income equality @ Wikipedia
trancer01 ::
Še več statistike, ki pa pove, kaj? Če gledaš po barvah, je cela Evropa v zelenem. Kaj meni navadnemu smrtniku pomeni, če ima moj direktor le dvajsetkrat višjo plačo od mene in ne denimo stokrat kot v kakšnih državah, ki imajo večje razlike med bogatimi in revnimi? Razlike so tudi pri nas še vedno precejšnje, res pa je, da standard za večino ljudi pri nas gledano v svetovnem merilu ni ravno slab. Na kakovost življenja ljudi v neki državi pa ne vplivajo samo dohodki prebivalcev in cene življenjskih potrebščin, nepremičnin itd., temveč tudi onesnaženost okolja(zrak, voda), urejenost okolice, infrastrukture, itn..
Smrekar1 ::
Še več statistike, ki pa pove, kaj?
Za začetek to, da se težave ki jo opisuješ ne da učinkovito rešiti s tem, da se bogatim pobere več in da med revne. Robin Hood bi bil za Slovenijo škodljiv, potrebujemo Regana.
To velja za Slovenijo, za ZDA je zgodba ravno obratna.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Smrekar1 ()
trancer01 ::
A ZDA bi morale biti za Slovenijo nek zgled ali kaj? Po mojem bi bilo bolj pametno, da se zgledujemo kar po Avstriji, bi bilo verjetno za večino ljudi veliko bolje kot pa kopirati Nemčijo, kaj šele ZDA. In kaj je Reagan tako dobrega prinesel ZDA, razen deregulativo in razpad sistema, kar je povzročilo povečanje razlik med bogatimi in revnimi?
Smrekar1 ::
A ZDA bi morale biti za Slovenijo nek zgled ali kaj?
Ne.
Rešitve, ki so se jih lotili v osemdesetih, bi bile trenutno primerne za Slovenijo in bi državo precej povzdignile.
Po mojem bi bilo bolj pametno, da se zgledujemo kar po Avstriji, bi bilo verjetno za večino ljudi veliko bolje kot pa kopirati Nemčijo, kaj šele ZDA.
Avstrijo in Nemčijo v ključnih točkah že kopiramo. Problem je v tem, da premožnim pobiramo preveč in revnim dajemo premalo.
In kaj je Reagan tako dobrega prinesel ZDA, razen deregulativo in razpad sistema, kar je povzročilo povečanje razlik med bogatimi in revnimi?
Povečanje razlik med bogatimi in revnimi lahko v določenih točkah izboljša stanje v državi. Poglej Kitajsko, kjer t.i. trickle down economics (slovenskega izraza žal ne poznam) deluje že skoraj štiri desetletja. Deluje takrat, ko je razlika med bogatimi in revnimi majhna, kar pri nas je. Če povečanje razlik med bogatimi in revnimi pomeni, da revni dobijo nekaj več in bogati veliko več to državo izboljša, ne poslabša.
trancer01 ::
To sem slišal govoriti že Margaret Thatcher v britanskem parlamentu konec osemdesetih. Je z rokami kazala poslancem, kako ta tvoj "trickle down economics" deluje. Rezultat njenega dela v Britaniji pa mi ni všeč. Bolj mi je všeč avstrijski sistem kot pa to neoliberalno nakladanje, da je treba pustiti bogatim, da se namastijo do maksimuma, ker bo to dvignilo ekonomijo in bodo posledično revni manj revni. Gre za dva različna pristopa in meni način, da se povečujejo razlike med bogatimi in revnimi v ekstreme, ni všeč. Če to pomeni, da smo v svetovnem merilu vsi malo bolj revni, a še vedno med najbogatejšimi celokupno gledano, se mi zdi to manjše zlo oz. boljši kompromis kot obratno. Seveda pa je to le mnenje mene in nekaterih mojih prijateljev.
Smrekar1 ::
To sem slišal govoriti že Margaret Thatcher v britanskem parlamentu konec osemdesetih. Je z rokami kazala poslancem, kako ta tvoj "trickle down economics" deluje. Rezultat njenega dela v Britaniji pa mi ni všeč. Bolj mi je všeč avstrijski sistem kot pa to neoliberalno nakladanje, da je treba pustiti bogatim, da se namastijo do maksimuma, ker bo to dvignilo ekonomijo in bodo posledično revni manj revni. Gre za dva različna pristopa in meni način, da se povečujejo razlike med bogatimi in revnimi v ekstreme, ni všeč. Če to pomeni, da smo v svetovnem merilu vsi malo bolj revni, a še vedno med najbogatejšimi celokupno gledano, se mi zdi to manjše zlo oz. boljši kompromis kot obratno. Seveda pa je to le mnenje mene in nekaterih mojih prijateljev.
Problem VB in ZDA je v tem, da zadeve niso nikoli ustavili. Podobno je pri na problem v tem, da zmanjševanja razlik med bogatimi in revnimi nismo nikoli ustavili. Srednji sloj se ti duši v obeh primerih, po določenem času je treba sistem obrniti iz enega v drugega in potem spet nazaj.
trancer01 ::
Zanimiva teorija, samo se z njo ne strinjam. Tudi ne verjamem v uspešno obračanje sistemov na neki točki, ko bi naj to bilo teoretično za državo najbolje. Ko imaš enkrat vpeljan sistem, kakršen je v VB ali ZDA, je zelo težko preiti na drugačno varianto, še posebej težko pa je to narediti v kvazi optimalnem trenutku. Eno je teorija, nekaj povsem drugega pa potem praksa.
Razlike med bogatimi in revnimi so se pa v Sloveniji po osamosvojitvi zaradi prehoda v kapitalizem drastično povečale in se povečujejo še danes. Marsičesa tudi uradna statistika ne zabeleži, kanaliziranja dobičkov bogatašev v davčne oaze na primer itn..
Sicer sva pa ugrabila temo za neke splošne debate o gospodarskih sistemih. Tema so pa mahinacije DUTB. :)
Razlike med bogatimi in revnimi so se pa v Sloveniji po osamosvojitvi zaradi prehoda v kapitalizem drastično povečale in se povečujejo še danes. Marsičesa tudi uradna statistika ne zabeleži, kanaliziranja dobičkov bogatašev v davčne oaze na primer itn..
Sicer sva pa ugrabila temo za neke splošne debate o gospodarskih sistemih. Tema so pa mahinacije DUTB. :)
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: trancer01 ()
Smrekar1 ::
Zanimiva teorija, samo se z njo ne strinjam. Tudi ne verjamem v uspešno obračanje sistemov na neki točki, ko bi naj to bilo teoretično za državo najbolje.
Kaj pravzaprav misliš da delajo Nemci in Avstrijci? Stalno zadevajo optimum? Ne, iščejo optimum in vrtijo zdaj v eno, zdaj v drugo stran. Problem pri nas je, da smo že konkretno na eni strani (in pri ZDA, da so na drugi strani).
Razlike med bogatimi in revnimi so se pa v Sloveniji po osamosvojitvi zaradi prehoda v kapitalizem drastično povečale in se povečujejo še danes. Marsičesa tudi uradna statistika ne zabeleži, kanaliziranja dobičkov bogatašev v davčne oaze na primer itn..
Kaj po tvoje tega v Avstriji in Nemčiji ni? Heh.
trancer01 ::
Seveda je to povsod, koliko kje pa se ne beleži v statistikah, samo to sem hotel povedati.
Nemci trenutno usmerjajo barko bolj v smer t.i. neoliberalnega sistema, kar se še posebej vidi pri reformah pokojninskega sistema. Rezultat nemške pokojninske reforme so za približno polovico nižje povprečne pokojnine kot v Avstriji, ki se ni odločila za neoliberalno reformo pokojninskega sistema.
Avstrija svojega gospodarskega sistema v zadnjih 50 letih ni bistveno spreminjala pa ji gre veliko večino tega obdobja (zelo) dobro. Torej, ne strinjam se s teorijo, da je potrebno ves čas preklapljati med neoliberalnim in bolj socialnim gospodarskim sistemom. Po mojem je najbolje enega čim bolje razviti in potem to obdržati čim dlje. Večno pa ni nič.
Nemci trenutno usmerjajo barko bolj v smer t.i. neoliberalnega sistema, kar se še posebej vidi pri reformah pokojninskega sistema. Rezultat nemške pokojninske reforme so za približno polovico nižje povprečne pokojnine kot v Avstriji, ki se ni odločila za neoliberalno reformo pokojninskega sistema.
Avstrija svojega gospodarskega sistema v zadnjih 50 letih ni bistveno spreminjala pa ji gre veliko večino tega obdobja (zelo) dobro. Torej, ne strinjam se s teorijo, da je potrebno ves čas preklapljati med neoliberalnim in bolj socialnim gospodarskim sistemom. Po mojem je najbolje enega čim bolje razviti in potem to obdržati čim dlje. Večno pa ni nič.
Smrekar1 ::
Nemci trenutno usmerjajo barko bolj v smer t.i. neoliberalnega sistema, kar se še posebej vidi pri reformah pokojninskega sistema. Rezultat nemške pokojninske reforme so za približno polovico nižje povprečne pokojnine kot v Avstriji, ki se ni odločila za neoliberalno reformo pokojninskega sistema.
Neoliberalno v tem kontekstu pomeni tudi trajno vzdržno. Kaj mi pomagajo bogate pokojnine, če imam do pokoja še 30 let in se bodo vmes pogoji za upokojevanje še 5x zaostrili in pokojnine znižale. Kar ti rečeš neoliberalne reforme je v bitvu samo odraz realnosti, da so pokojnine za trenutno demografijo in produktivnost previsoke.
Torej, ne strinjam se s teorijo, da je potrebno ves čas preklapljati med neoliberalnim in bolj socialnim gospodarskim sistemom. Po mojem je najbolje enega čim bolje razviti in potem to obdržati čim dlje.
Saj to je ista stvar, bližje kot se postaviš optimumu manj je treba spreminjati. Preklapljanje je potem bolj kot ne samo proticiklično delovanje sistema, v času debelih krav je bolj neoliberalen in v času krize ojačaš socialo, da omiliš padec gospodarstva.
Z ideologijo prežeti politiki tega pristopa niso sposobni dojeti - zato imamo širjenje sociale v času debelih krav in zategovanje pasu v času krize. Da drugo ni v redu čivkajo vrabci na strehah, ampak za to je v enakem obsegu kriva prva točka.
trancer01 ::
Sem bral analizo avstrijskega sistema nedavno in je bilo ugotovljeno, da je povsem trajno vzdržen, poleg tega pa je za zavarovanca tudi bistveno ugodnejši kot nemški sistem. V primerjavi z avstrijskim sistemom so rezultati reform v čisto vseh ostalih evropskih državah, ki so uvedle pokojninski sistem po neoliberalnih principih na podlagi priporočila MDS, grozljivo slabši po praktično vseh kriterijih, še najbolj pa pri zagotavljanju ustreznega standarda upokojencem.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: trancer01 ()
FTad ::
Cene od 140k€ pa skoraj do 500k€
Na vprasanje, kdo si bo to lahko privoscil, pa odgovor: "Ciljamo na tiste, ki ze imajo nepremicnino. Jo bodo prodali, za razliko vzeli kredit in se vselili"...
http://www.24ur.com/novice/slovenija/st...
Na vprasanje, kdo si bo to lahko privoscil, pa odgovor: "Ciljamo na tiste, ki ze imajo nepremicnino. Jo bodo prodali, za razliko vzeli kredit in se vselili"...
http://www.24ur.com/novice/slovenija/st...
matijadmin ::
Prebivalstvo (še) narašča, trenutno je v Sloveniji 40.000 ljudi več, kot leta 2008. Povprečna bruto plača je v zadnjih 3 letih zrastla 5 % - v javnem sektorju, tipično z zanesljivimi službami in posledično kreditno sposobni, še več. Letna rast BDP pa se že bliža predkriznim. Pa še enkrat: cena in dostopnost kreditov, je zgodovinsko verjetno zelo blizu najvišjih ravni, cene pa so padale dolgih 7 let in od vrha skopale globoko luknjo.
Praktično vsi gospodarski kazalci so dobri. Zaenkrat še (razen staranja prebivalstva) tudi demografski - vpis v vrtce in osnovne šole je že nekaj let višji od srednjeročnega povprečja, torej v primerjavi z prejšnimi leti več mladih družin.
To je statistika, kaj se bo dogajalo s cenami nepremičnin pa ve samo ... telbanc.
Vire prosim za obe kategoriji, povprečni dvig in dvig v JS. V nasprotnem primeru je to samo politikanrsko trobezljanje. Sploh pa imam občutek, da ne veš, kaj je JS, najbrž si imel mislih JU.
matijadmin je izjavil:
Deželni stanovanjski skladi v Avstriji imajo zagotovljen reden vir financiranja iz zveznega proračuna za gradnjo neprofitnih stanovanj, od davkov torej. Cene oddaje in odprodaje teh stanovanj so regulirane. Trg nepremičnin deluje dobro, manj je špekulacij in dostopnost je celo boljša kot pri nas (vsaj mladim, pustimo tiste, ki so kupili po "Jazbinšku" ; zanje bi tak poseg v trg itak deloval kot šiba, ki jo potrebujejo). Pri nas bi desne stranke to označile za socializem brez primere in zganjale paniko, pri njih pa je to stvar zelo širokega konsenza in ga zelo podpirajo tudi desne stranke. Brez doma ni družine, Hribovci!
Prosim, da ne mešate stanovanjske politike in trga nepremičnin v SLO in AUT.
Gre namreč za 2 popolnoma različna svetova. Včeraj so na TV povedali, da je na Dunaju 77% najemnikov. si predstavljate podobno številko v Sloveniji? Pa saj bi ljudje množično delali samomore ...
Primerjava je zelo na mestu, tudi umestil sem jo.
Če vzameš situacijo mladih, smo primerljivi. Če pa nismo, je to samo zato, ker nimamo razvitega trga kot oni in so mladi primorani čepeti doma.
Vrnite nam techno!
Zgodovina sprememb…
- spremenil: matijadmin ()
thramos ::
matijadmin je izjavil:
Vire prosim za obe kategoriji, povprečni dvig in dvig v JS. V nasprotnem primeru je to samo politikanrsko trobezljanje. Sploh pa imam občutek, da ne veš, kaj je JS, najbrž si imel mislih JU.
stat.si
Ajde, ker se mi da: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varva...../Database/Dem_soc/07_trg_dela/10_place/01_07010_place/&lang=2 in http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varva...../Database/Dem_soc/07_trg_dela/05_akt_preb_po_regis_virih/01_07009_aktivno_preb_mesecno/&lang=2
In ja, sektorju, vsaj tako vodi SURS.
[edit] eh, slotech in dolgi linki ... lej, znajdi se. Če želiš najti podatke jih ne bo pretežko, med vsem političnim trobezljanjem.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: thramos ()
MrStein ::
tako se dolgi link vpiše, z gumbom "Vstavi povezavo" (ikona verige).
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
thramos ::
Mja, vidim, hvala, za kratke deluje tudi brez. Kakorkoli, da na stat.si najdeš zgodovinske podatke o plačah (JS) je par klikov.
matijadmin ::
Cene od 140k€ pa skoraj do 500k€
Na vprasanje, kdo si bo to lahko privoscil, pa odgovor: "Ciljamo na tiste, ki ze imajo nepremicnino. Jo bodo prodali, za razliko vzeli kredit in se vselili"...
http://www.24ur.com/novice/slovenija/st...
Pezdetki, bi rekel dr. Rugelj. Tipa je zaobadit za nevestno delo, razrešit in tožit za škodo, ki jo je povzročil skladu.
Vrnite nam techno!
trancer01 ::
Haha, ta je isti kekec kot vsi pred njim. Nekateri se iz starih napak očitno nikoli niso pripravljeni naučiti nič. Ah, pohlep je res gonilo gospodarstva, na žalost. :)
thramos ::
A je bil kdo slučajno mnenja, da je Sklad kadarkoli nižal cene nepremičnin v Sloveniji?
Veliko pove tale izjava:
Veliko pove tale izjava:
Na drugi strani ceste ljubljanske soseske Brdo sklad gradi že štiri bloke, kjer so stanovanja predvidena za najem. "Prizadevamo si, da bi dopustili možnost odkupa iz najema. Za to potrebujemo zakonske spremembe, za kar si bomo prizadevali. Dejstvo je pač tako, da veliko Slovencev lastniško stanovanje dojema kot normo in z začetnim najemom si ga bodo lažje privoščili. Na ta način bo tudi sklad dobil dodatna sredstva za nove naložbe.
trancer01 ::
Ja, 15 let plačuješ najemnino, ki se ti delno všteva v kupnino, potem pa vzameš še kredit na 30 let in ga odplačuješ do smrti. Vse za filanje žepov pohlepnih nepremičninskih špekulantov.
trancer01 ::
Sicer pa, kolikor sem gledal online bazo transakcij stanovanj(http://prostor3.gov.si/ETN-JV/) za zadnjih nekaj mesecev v Ljubljani, kakšnih omembe vrednih podražitev nisem opazil. Nekaj stanovanj se je res prodalo po nekoliko višji ceni, nekatera zelo redka tudi po precej višji od povprečja. Velika večina pa se jih je tudi letos prodala po skoraj enakih cenah kot v preteklih dveh letih.
thramos ::
Tudi tukaj priskoči na pomoč statistika, v katero sicer ne verjameš. Rast je, a ne takšna kot je govora v medijih. Vseeno pa se od dna zrastle že za kar nekaj odstotkov.
Matko ::
matijadmin je izjavil:
Aja, mi pa imamo podhranjen in skorumpiran stanovanjski sklad, ki gradi "nadstandardna" profitna stanovanja, po večjih mestnih občinah ti skladi delijo podobno usodo.
Follow the money...
trancer01 ::
Rast je, samo ne drastična in tudi neke ekstremne evforije ni, čeprav gremo pa v to smer. Glavni akterji, ki vplivajo na trg si spet želijo lahkega zaslužka, zaradi Sloovc ga bodo najbrž tudi dobili. K sreči ne od mene, vsaj neposredno ne. Upam pa, da bodo cene nepremičnin zrasle tudi v drugih regijah, ker v kakšni od teh se bo pa kakšno splačalo prodati. ;) Kupovalo se bo pa ob naslednji krizi.
trancer01 ::
Sicer pa, kdo pravi, da ne verjamem v statistiko? Jaz samo pravim, da statistika ne pove vsega, predvsem pa se da z rezultati oz. predstavitvijo le-teh tudi manipulirati. Nikjer pa nisem trdil, da številke niso prave.
zavajon ::
Meni se zdi, da je sedanja rast cen nepremičnin v veliki meri pogojena z nizkimi obrestmi za kredite.
A se mi prav tako zdi, da se bo EURIBOR nekoč zvišal (precej prej kot bodo odplačali kredite), potem pa bomo priča istemu scenariju kot v primeru posojil v CHF, le da bodo tokrat jamrali, da jim ni nihče povedal, da se lahko obresti zvišajo in da bi jim zato morali kredite odplačevati davkoplačevalci.
A se mi prav tako zdi, da se bo EURIBOR nekoč zvišal (precej prej kot bodo odplačali kredite), potem pa bomo priča istemu scenariju kot v primeru posojil v CHF, le da bodo tokrat jamrali, da jim ni nihče povedal, da se lahko obresti zvišajo in da bi jim zato morali kredite odplačevati davkoplačevalci.
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | nov način gradnje neprofitnih stanovanj (strani: 1 2 3 )Oddelek: Loža | 20679 (17420) | mat xxl |
⊘ | Policijsko nasilje v skvotu Argo (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 17103 (12249) | drvo |
» | Cene nepremičninOddelek: Loža | 11107 (9312) | Machete |